Drevo v mestu potrebuje 35 let, da doseže odraslo dobo; kostanj pred Dramo jih je imel še enkrat toliko. Foto: BoBo/Borut Živulović
Drevo v mestu potrebuje 35 let, da doseže odraslo dobo; kostanj pred Dramo jih je imel še enkrat toliko. Foto: BoBo/Borut Živulović
Sorodna novica Peticija: Sekira in motorka mu visita za vratom. Ministrstvo: Žal ne gre drugače.

V jutranjih urah so delavci v središču Ljubljane najprej posekali, nato pa tudi odstranili dele velikega divjega kostanja, ki je več kot 70 let krasil Erjavčevo cesto. Odstranjeno je bilo tudi nekaj manjše drevo, ki je stalo ob strani stavbe.

Težko pričakovana in večkrat preložena obnova in prenova SNG-ja Drama Ljubljana, na javnem natečaju je bil izbran načrt arhitekturnega biroja Bevk Perović, se zdaj vendarle začenja; pred dejanskimi deli bodo še ta mesec na vrsti obvezna arheološka izkopavanja. V sredini leta 2024 je predviden začetek gradbenih del, konec 58 milijonov evrov vrednega projekta je načrtovan do konca leta 2026.

A že prvi korak del se je izkazal za zelo spornega: na mestu, kjer je stal kostanj, je predviden nov vhod v prenovljeno gledališče. "Ki bi lahko stal kjer koli drugje, ne ravno tam, kjer raste mogočno drevo," so opozarjali podpisniki peticije Kostanja pred Dramo ne damo, ki se jih je nabralo več kot 1800. "Zaradi gradnje kulturne ustanove, gledališča, ga čaka sila nekulturna eliminacija," so opozarjali, s poudarkom, da so drevesa v urbanem okolju skupno dobro, še posebej v poletjih z vse hujšimi vročinskimi valovi.

Na desni strani gledališke stavbe je zazevala praznina. Foto: BoBo/Borut Živulović
Na desni strani gledališke stavbe je zazevala praznina. Foto: BoBo/Borut Živulović
Sorodna novica Po 15. juliju začetek pol leta trajajočih arheoloških izkopavanj. Državni sekretar: Dreves bo več.

Ministrstvo tehtalo različne scenarije, na koncu izbralo sečnjo kot edino rešitev
Kot so za MMC v začetku julija pojasnili na ministrstvu za kulturo, so zavezani celoviti prenovi gledališča, hkrati pa si prizadevajo za ohranitev zelene mase in mestnih dreves v okolici Drame. "Po več strokovnih preveritvah različnih možnih rešitev, na podlagi katerih bi lahko ohranili obstoječa drevesa na zemljišču SNG Drama Ljubljana, in ob upoštevanju vseh okoliščin in dejstev smo morali skupaj z vodstvom Drame, žal, sprejeti nadvse težko odločitev, da divjega kostanja ni mogoče ohraniti ne na trenutni in ne na novi lokaciji," so zapisali.

Da bi ohranili kostanj, je sicer od jeseni 2022 delovna skupina za prenovo SNG-ja Drama Ljubljana pod vodstvom državnega sekretarja Matevža Čelika Vidmarja zahtevala strokovno preveritev vseh možnosti ohranitve kostanja.

Ob tem so navedli, da je odstranitev drevesa potrebna zaradi izvedbe statične sanacije stare stavbe gledališča, zaradi izvedbe novega podzemnega foajeja in zaradi arheoloških izkopavanj, ki jih je treba izvesti na tem območju.

Pojavil se je tudi predlog selitve gledališča na novo lokacijo, a to bi po presoji ministrstva pomenilo tudi umikanje kulturnih vsebin, ki so pomembne za prebivalstvo in ohranjanje živosti središča mesta na obrobnejšo lokacijo, zato so si prizadevali za ohranitev Drame v središču mesta. Foto: BoBo/Borut Živulović
Pojavil se je tudi predlog selitve gledališča na novo lokacijo, a to bi po presoji ministrstva pomenilo tudi umikanje kulturnih vsebin, ki so pomembne za prebivalstvo in ohranjanje živosti središča mesta na obrobnejšo lokacijo, zato so si prizadevali za ohranitev Drame v središču mesta. Foto: BoBo/Borut Živulović

Več kot 100 let star objekt je potreben obnove, enako tudi prizidka, ki sta bila zgrajena v 60. letih prejšnjega stoletja. Zastarele so tudi vse instalacije, od prezračevalnega sistema, ogrevanja, hlajenja, požarnovarnostnih sistemov do električnih in vodovodnih napeljav, ki so iz časa gradnje. Kot je med drugim opozorila ravnateljica Vesna Jurca Tadel, je Veliki oder opremljen z odrskimi napravami iz obdobja med letoma 1909 in 1911, celotno vrvišče še vedno deluje na ročni pogon, "zato sodi bolj v muzej kot v sodobno gledališče".

Drevo je bilo votlo in poškodovano, selitev bi bila prevelik šok
Koreninski sistem kostanja je bil poškodovan, so po pregledu drevesa s tal in meritvami z rezistografom ugotovili arboristi družbe Tisa, d. o. o. "Na severozahodni strani debla so prerasle in neprerasle mehanske poškodbe, poleg tega pa je preiskava z rezistografom potrdila duplino in že deloma razkrojen les. Dolgoročna uspešnost zahtevnega projekta presaditve bi bila negotova zaradi šoka, ki bi ga ob tem doživelo drevo, in tudi zaradi že delne razkrojenosti primarnih korenin. Glede na poškodovan koreninski sistem, potrjeno duplino in razkrojen les, pa divji kostanj, tudi če bi ostal nedotaknjen, ne bi živel več kakor približno 20 let." Življenjska doba kostanja, če bi prestavitev preživel, bi se v vsakem primeru skrajšala, so presodili na ministrstvu.

Možnost, da bi se opustila podkletitev na vzhodni strani Drame, se je izkazala za tako veliko spremembo, da bi pod vprašaj postavila smotrnost celotne prenove. Na fotografiji je vizualizacija vhoda v Dramo po obnovi. Foto: ZAPS
Možnost, da bi se opustila podkletitev na vzhodni strani Drame, se je izkazala za tako veliko spremembo, da bi pod vprašaj postavila smotrnost celotne prenove. Na fotografiji je vizualizacija vhoda v Dramo po obnovi. Foto: ZAPS

Namesto kostanja več novih dreves
Ko je postalo jasno, da bodo morali drevo posekati, so na ministrstvu od projektantov zahtevali, da spremenijo projekt in novim drevesom in zelenju namenijo več prostora, kot ga je bilo v prvotnem projektu in kot ga je zdaj, torej še pred prenovo. Arhitekturni biro Bevk Perović, ki je zasnoval prenovo Drame, je tako že pripravil prostorski načrt zasaditve priporočenih visokodebelnih drevesnih vrst. Obenem so spremenili načrt in v delu kleti ob foajeju, na mestu, kjer danes raste kostanj, sprojektirali gredo, ki bo namenjena vsaditvi velikega drevesa.

Padel kostanj pred ljubljansko Dramo