Prenovljena Aleksandrova palača naj bi vrata za javnost deloma odprla prihodnje poletje.
Ime je palača dobila po carju Aleksandru I., najljubšem vnuku carice Katarine II. Velike, ki je prav zanj dala postaviti to mogočno arhitekturo v neoklasicističnem slogu. Vendar Aleksander nad palačo ni bil preveč navdušen, zato jo je ob prevzemu prestola podaril svojemu bratu in dediču, Nikolaju, pozneje Nikolaju I. S tem se je začela nova tradicija, saj je Aleksandrova palača postala poletna rezidenca prvega v vrsti za prestol.

Zato pa sta v palači zelo rada bivala Nikolaj II. in njegova žena Aleksandra in v njej preživela precejšen del življenja. Po februarski revoluciji leta 1917, ko se je car moral odpovedati svojemu nazivu, premoženju in svobodi, sta jo izbrala tudi za svoj zapor. Tam nista ostala dolgo. Carja in carico, njune otroke in peščico najzvestejših služabnikov so v palači zadrževali le nekaj mesecev, nato pa so jih premestili v Tobolsk in na koncu, aprila 1918, v Jekaterinburg v Sibirijo, kjer so jih julija istega leta tudi usmrtili.

Palačo, ki leži na obrobju Sankt Peterburga, so popolnoma zaprli za javnost. Po besedah

predstavnice za stike z javnostmi Državnega muzeja Carsko selo, ki upravlja palačo, bodo junija ali julija odprli prvih osem sob.

Obnova je stala okoli 28 milijonov evrov, prenovili pa so tla, strope in tapiserije. Med sobami, ki jih bodo prve odprli za javnost, je slezenast budoar, najljubša soba Aleksandre Fjodorovne. "Aleksandrova palača je nekaj posebnega," pravi direktorica muzeja Carsko selo Olge Taratinove. Dodala je, da je bila palača zgrajena za zasebno življenje carske družine, ki je bilo skrbno varovano.

V primerjavi z drugimi tovrstnimi stavbami nemški vojaki med drugo svetovno vojno Aleksandrove palače niso uničili. V njej so namestili vojaško poveljstvo in zapor, dvorišče pa so uporabljali kot pokopališče za pripadnike SS-a.