Gradivo iz omenjenega groba 34, ki so ga odkrili v gomili 16 na novomeški Kapiteljski njivi, so restavrirali v delavnicah Rimsko-germanskega osrednjega muzeja v nemškem Mainzu.

Ohranjenih tudi 30 kneginjinih zob
Arheologinja in kustosinja Dolenjskega muzeja Petra Stipančić je povedala, da so poleg bogatega nakita iz navedenega obdobja posebnost tega knežjega groba tudi podedovani predmeti oziroma še starejši nakit s konca 8. stoletja pr. n. št.

Visoki položaj bogate pokojnice dokazuje že lega groba v središču rodovne gomile, svojo vlogo začetnice in ustanoviteljice družine pa je verjetno podkrepila tudi s podedovanim nakitom, je pojasnila kustosinja.

Knežji grob je med drugim vključeval bronasto-železni t. i. vaški vozlasti fibuli oziroma oblačilni sponki, železne zapestnice in jantarno ogrlico z bronastimi cevkami. Ohranilo tudi 30 pokojničinih zob, njihova analiza pa je razkrila, da gre verjetno za žensko, umrlo v starosti med 20 in 30 let.

Kontinuiteta prazgodovinske starejše železnodobne skupnosti
Pokojnica je bila pokopana v pravokotni grobni jami, dolgi 3,15 metra in široki 1,45 metra. Ob pokopu so jo položili v krsto ali leseno konstrukcijo, nanjo pa položili kamnito grobljo. V navedeni rodovni gomili 16 so odkrili še 40 grobov in zanjo ugotovili, da so v tej neprekinjeno pokopavali do 4. stoletja pred našim štetjem oziroma približno 300 let.

Grobni inventar kneginje s pridatki iz dveh različnih obdobij govori tudi o kontinuiteti prazgodovinske starejše železnodobne skupnosti, ki je pokopavala na novomeški Kapiteljski njivi, je še dodala kustosinja Petra Stipančić.

Razstavo Železna dama – kneginja s Kapiteljske njive v Knezovi sobi v Dolenjskem muzeju v Novem mestu bodo odprli drevi ob 18. uri, na ogled pa bo do septembra prihodnje leto.