Aktivisti so pred kratkim takole opozorili na krvavo dediščino nizozemskega kolonializma. Foto: EPA
Aktivisti so pred kratkim takole opozorili na krvavo dediščino nizozemskega kolonializma. Foto: EPA
Sorodna novica V Antwerpnu po protestih odstranili kip nekdanjega kralja Leopolda II.

Muzej je izvesek s svojim imenom s stavbe snel v soboto, dva tedna po tem, ko so aktivisti poškodovali njihovo stavbo. Na pročelju so pustili rdeče odtise rok, ki opozarjajo na krvavo dediščino Witta Corneliszoona de Witha (1599–1658).

Glede te odločitve so kolebali že zadnjih nekaj let, so potrdili v muzeju. V ospredju je bilo vprašanje od leta 2017, ko je muzej gostil projekt Cinema Olanda: Platform na temo dekolonizacije – in pri tem ni niti bežno omenil ironije tega, da postkolonialistično razstavo gosti muzej, imenovan po predstavniku tega kolonializma.

Na kritike so se v muzeju najprej odzvali odklonilno, češ da bi sprememba imena pomenila brisanje zgodovine, namesto da bi se soočili z neprijetno resnico. "Menimo, da bi preimenovanje na tej točki pretrgalo vez zgodovino, ki mora ostati vidna in na razpolago za debato."

Predloge za novo ime muzej zbira prek svoje spletne strani. Foto: EPA
Predloge za novo ime muzej zbira prek svoje spletne strani. Foto: EPA

Pozneje je pretehtala druga struja. "Zaradi zagate smo se že 7. septembra 2017 zavezali, da bomo spremenili ime muzeja," je v izjavo za javnost pred nekaj dnevi zapisala direktorica Sofia Hernandez Chong Cuy. "Novo ime bo začelo veljati 27. januarja 2021."

V ustanovi se očitno zavedajo, da se v očeh javnosti niso odzvali dovolj hitro. "Razumemo, da je pomembno, da se spremembe zgodijo v doglednem času, in zavedamo se, da je trajalo dolgo, preden smo se zavezali strukturnim spremembam onkraj samo menjave imena. Za našo institucijo je pomembno, da spremlja duh časa."

Skupina aktivistov s kritikom Egbertom Alejandrom Martino na čelu je leta 2017 v odprtem pismu kritično zapisala:
Skupina aktivistov s kritikom Egbertom Alejandrom Martino na čelu je leta 2017 v odprtem pismu kritično zapisala: "Belske umetniške institucije – pa če imajo ime po kolonzatorjih ali pa ne – se rade odpirajo feminističnim, kvirovskim, temnopoltim in dekolonialističnim perspektivam, dokler so te kritične intervencije zastavljene kot diskurz, oropane svojega radikalnega potenciala in prakse." Foto: EPA

Ironija iskanja najbolj "nevtralnega" imena
Ime je muzej dobil, ker stoji na ulici Witte de Withstraat. (Leta 2017 je takratna direktorica Defne Ayas pojasnila, da je bilo v devetdesetih zaradi težnje po "nevtralnosti" v navadi muzeje poimenovati po njihovi lokaciji. S tem, da se niso poimenovali po svojih bogatih mecenih, so skušali muzeji izraziti svojo neodvisnost od trga umetnin. Vseeno pa se poslanstvo ustanove nikoli ni skladalo s slovesom moža, po katerem ima ime.)

Kdo je bil torej pomorski častnik Witte de With? Služil je pod številnimi spornimi poveljniki, kakršen je bil denimo osvajalec Jan Pieterszoon Coen, in si zgradil bleščečo kariero: služil je tako v Nizozemski vzhodnoindijski družbi kot v Nizozemski zahodnoindijski družbi. Sodeloval je pri uničenju mesta, ki je bilo takrat znano kot Džajakarta, in opustošil ogromne plantaže nageljnovih žbic, da bi tako obvaroval svoj monopol nad ceno te začimbe. Spotoma je seveda zdesetkal lokalno gospodarstvo.

V muzeju bi radi, da javnost sodeluje pri iskanju novega imena, ki je lahko angleško ali pa nizozemsko. Prek spletnega obrazca bodo predloge sprejemali do 19. septembra. Na to temo bodo v avgustu in septembru priredili tudi tri okrogle mize. Svojih profilov na družbenih omrežjih niso izbrisali, so pa tam zdaj poimenovani "Nekdanji Center za sodobno umetnost Witta de Witha".