Skok čez kožo je tradicionalni rudarski obred, s katerim novinci vstopajo med rudarsko druščino. Skok čez kožo, urezan kos telečje kože, ki so ga rudarji nosili kot zaščito pred vlago, nosili pa so ga tudi metalurgi, naj bi nadomestil dotedanje iniciacijske skoke čez rudniški jašek, šaht, ker so ti postali preširoki. Prvič se je pojavil v 16. stoletju na Slovaškem, v rudarskem okolju Banske Štiavnice.

Datum v spomin na tridnevno gladovno stavko
Šega skoka čez kožo je sestavni del rudarskega praznika, ki so ga po slovenskih rudarskih krajih prvikrat zaznamovali leta 1952. Datum 3. julij je bil izbran kot spomin na 72-urno gladovno stavko zasavskih rudarjev, ki je potekala leta 1934. Na ta dan poteka tudi dogodek skoka, kadar pa datum pade na sredino tedna, dogodek izpeljejo v petek ali soboto pred praznikom.

Parada uniformiranih rudarjev kot sestavni del dogodka krene na svojo pot proti stadionu izpred Doma kulture Velenje. Na ta dan se mesto odene v tradicionalne rudarske barve, z drogov visijo rudarske stanovske zastave v zeleno-črni barvi.

Premogovnik Velenje pri organizaciji šege sodeluje s Šolskim centrom Velenje, na katerem se izobražujejo prihodnji kadri, ne le na stopnji srednješolskega, temveč tudi višješolskega strokovnega izobraževanja, zato skačejo čez kožo zdaj tudi inženirji rudarstva in geotehnologije, so sporočili iz skupine Premogovnik Velenje.

Epidemija lani preprečila jubilejni skok
V Premogovniku Velenje bodo letos izvedli jubilejni 60. skok čez kožo, če bodo seveda njegovo izvedbo dopuščali ukrepi, povezani z epidemijo. Lani so morali namreč zaradi epidemije odpovedati to jubilejno izvedbo skoka čez kožo.

Kljub temu je lani na dan rudarjev 3. julija zjutraj z Velenjskega gradu zadonela kanonada, v praznično jutro pa so Velenjčane pospremile budnice Pihalnega orkestra Premogovnika Velenje na različnih lokacijah v mestu. V Velenju in Šoštanju so postavili tudi t. i. cimpre, lesene podboje, ki simbolizirajo rov.