Obsežno škodo na spomenikih antične Palmire v Siriji, ki jo je povzročila Islamska država v letih 2015 in 2016, je s tehničnega vidika mogoče restavrirati, vendar bo obnova dolga in draga. Večina tamkajšnjih ruševin izvira iz prvega in drugega stoletja pred našim štetjem. Foto: Reuters
Obsežno škodo na spomenikih antične Palmire v Siriji, ki jo je povzročila Islamska država v letih 2015 in 2016, je s tehničnega vidika mogoče restavrirati, vendar bo obnova dolga in draga. Večina tamkajšnjih ruševin izvira iz prvega in drugega stoletja pred našim štetjem. Foto: Reuters

Študija fakulteta za varnostne vede Naif (NAUSS) poziva, naj arabske države pripravijo nacionalno zakonodajo o zaščiti in ohranitvi kulturne dediščine ter potrdijo mednarodne konvencije s tega področja in okrepijo usklajena prizadevanja za boj proti uničevanju in plenjenju zgodovinskih znamenitosti, vključno z arheološkimi najdišči.

Ovirano snovanje ustreznih politik za zaščito dediščine
Po poročanju katarske tiskovne agencije QNA je študija razkrila tudi, da težave, ki ji imajo te države pri popisu svoje kulturne in civilizacijske dediščine, brez dvoma ovirajo snovanje ustreznih politik za zaščito dediščine pred krajo in ropanjem.

Študija ob tem poudarja pomen priprave podrobnih zemljevidov arheoloških najdišč ter predhodne izvedbe celovite znanstvene raziskave za vsa zgodovinska in arheološka najdišča od prazgodovinskega obdobja dalje. Države bi morale opraviti tudi celovit digitalni in tehnološki postopek popisa vseh obstoječih arheoloških artefaktov v javnih in zasebnih muzejih.

V močni eksploziji, ki jo je leta 2020 utrpela libanonska prestolnica Bejrut, je bil poškodovan tudi Muzej Sursock, ki ima prostore v vili iz 19. stoletja in hrani umetnine iz zbirke libanonskega aristokrata Nicolasa Sursocka. Na posnetku je vila, v kateri domuje muzej, kakršna je bila pred eksplozijo. Foto: Wikipedia
V močni eksploziji, ki jo je leta 2020 utrpela libanonska prestolnica Bejrut, je bil poškodovan tudi Muzej Sursock, ki ima prostore v vili iz 19. stoletja in hrani umetnine iz zbirke libanonskega aristokrata Nicolasa Sursocka. Na posnetku je vila, v kateri domuje muzej, kakršna je bila pred eksplozijo. Foto: Wikipedia

Dediščina civilizacij, ki so pustile velike sledi
Arabska regija ima edinstveno in prvovrstno kulturno in civilizacijsko dediščino, saj je rojstni kraj različnih religij in domovina starodavnih človeških civilizacij, zlasti islamske in arabske civilizacije, vključno s staro egipčansko, mezopotamsko, feničansko in kartažansko civilizacijo, poudarja študija. "Te civilizacije so pustile velike sledi, kar hkrati predstavlja tudi velike izzive," so zapisali avtorji študije.

Študija tudi navaja priporočila za nadaljnje ohranjanje arabske dediščine in med najpomembnejše uvršča povečanje finančnih sredstev, namenjenih zaščiti kulturne dediščine. Med pomembnejšimi priporočili je tudi podpora Interpolovim tiralicam, prek katerih bi sodelovali pri sledenju naropane dediščine.

Egipt se že mnoga leta sooča z ogroženostjo kulturne dediščine, tudi zaradi nemalokrat oboroženih plenilcev starodavnih grobnic. Oblasti opozarjajo, da so nekatere dragocenosti verjetno že za vselej izgubljene. Foto: Reuters
Egipt se že mnoga leta sooča z ogroženostjo kulturne dediščine, tudi zaradi nemalokrat oboroženih plenilcev starodavnih grobnic. Oblasti opozarjajo, da so nekatere dragocenosti verjetno že za vselej izgubljene. Foto: Reuters

Neizogibna krepitev raznoterih sodelovanj
Študija nadalje poziva tudi h krepitvi sodelovanja z nekaterimi globalnimi organizacijami z namenom nadgradnje zmogljivosti varnostnih sil in sodelovanje tudi s pravosodnimi organi. Poziva pa tudi h krepitvi sodelovanja pri vlaganju v arheološka najdišča in znamenitosti na način, ki bo prispeval k zagotavljanju finančnega sklada za zaščito in zavarovanje ob ustreznem usklajevanju s Svetovno carinsko organizacijo (WCO), da bi nadgradili zmogljivosti nacionalnih carin pri preprečevanju nezakonite trgovine z arheološkimi artefakti.