Leta 1949 rojena nekdanja igralka in manekenka je bila med letoma 1976 in 1981 poročena z ameriškim politikom Johnom Jenrettom, s knezom Nicolojem Ludovisijem Boncompagnijem pa od leta 2009 in do njegove smrti v letu 2018. Foto: AP
Leta 1949 rojena nekdanja igralka in manekenka je bila med letoma 1976 in 1981 poročena z ameriškim politikom Johnom Jenrettom, s knezom Nicolojem Ludovisijem Boncompagnijem pa od leta 2009 in do njegove smrti v letu 2018. Foto: AP

V Teksasu rojena Rita Carpenter je postala kneginja leta 2009 po poroki s knezom Nicolojem Ludovisijem Boncompagnijem, ki je umrl devet let pozneje. Poslopje Casino dell'Aurora, znano tudi kot Villa Aurora, je zapustila v četrtek nekaj ur po prihodu karabinjerjev, ki so prišli izvršit odredbo sodišča o izselitvi. Še preden je zares odšla iz svojega zdaj že nekdanjega domovanja, je ključavničar zamenjal ključavnice na velikih zelenih vhodnih vratih.

"Počutim se, kot da sem v nadrealističnem filmu"
Opozorilni čas, ki ga je kneginja imela na voljo za izselitev, je že potekel, zato je bila policija pozvana z odlokom, naj izseli vse, ki so še tam živeli, prevzame lastnino, zamenja ključavnice in "zavrže ali uniči" kakršno koli pohištvo ali dokumente, ki ostanejo tam. Odhod kneginje je tako rekoč zaokrožil izjemno dolgoletno sago, ki je razkrila ne prav laskavo podobo rimske aristokratske družine Boncompagni Ludovisi. "Počutim se, kot da sem v nadrealističnem filmu, kot je Sartrova drama Za zaprtimi vrati," je po pisanju Associated Pressa (AP) kneginja dejala novinarjem ob slovesu.

Vila obsega 2800 kvadratnih metrov in je bila zgrajena leta 1570 po naročilu italijanskega kardinala Francesca Marie del Monteja, ki si jo je zamislil kot svojo lovsko rezidenco. Foto: AP
Vila obsega 2800 kvadratnih metrov in je bila zgrajena leta 1570 po naročilu italijanskega kardinala Francesca Marie del Monteja, ki si jo je zamislil kot svojo lovsko rezidenco. Foto: AP

Knez je sicer dal v svoji oporoki ženi pravico, da ostane v vili do smrti, ob morebitni prodaji nepremičnine pa naj bi se izkupiček razdelil med njo in njegove sinove iz prvega zakona. A so sinovi temu oporekali, kar je takoj po knezovi smrti sprožilo pravni spor. Trdili so namreč, da vila, zgrajena leta 1570, pripada njim, da je bila namera njihovega dedka, da ga podedujejo oni. Trdili so tudi, da jih je njihov oče zlorabljal in da je slabo upravljal svoje premoženje. Začeli so večstransko pravno kampanjo, da bi pridobili nadzor nad lastnino, da bi jo lahko prodali.

Sodnica: Kneginji ni uspelo ohraniti doma v "dobrem stanju"
Glavni premik v tem družinskem sporu se je zgodil januarja, ko je rimska sodnica Miriam Iappelli izdala odredbo o izselitvi, v kateri je kneginjo obtožila, da je kršila predhodno odredbo, ki ji je prepovedovala vodene oglede posesti. Rita Jenrette Boncompagni Ludovisi je dejala, da so bili ogledi potrebni za zbiranje denarja za vzdrževanje vile. A je sodnica glede tega ugotovila, da kneginji ni uspelo ohraniti doma v "dobrem stanju", potem ko se je porušila ena od zunanjih sten.

Caravaggio je okoli leta 1597 poslikal strop na hodniku v prvem nadstropju vile, na katerem je upodobil Jupitra, Plutona in Neptuna v alegoričnem prizoru. Delo je ustvarjeno z oljno barvo, in ne s pigmenti na vodni osnovi na svežem ometu, zato ne gre za fresko, temveč za stropno sliko. Foto: AP
Caravaggio je okoli leta 1597 poslikal strop na hodniku v prvem nadstropju vile, na katerem je upodobil Jupitra, Plutona in Neptuna v alegoričnem prizoru. Delo je ustvarjeno z oljno barvo, in ne s pigmenti na vodni osnovi na svežem ometu, zato ne gre za fresko, temveč za stropno sliko. Foto: AP

Dedič: "Spoštovati morate našo državo in naše zakone"
Eden od dedičev, knez Bante Boncompagni Ludovisi, je bil v četrtek prisoten v vili, da bi na lastne oči videl, kako "tista ženska", kot je imenoval vdovo svojega očeta, zapušča posest. "Ta hiša potrebuje obnovo. Vodovode je treba obnoviti in freske so ogrožene. To je država: imamo svojo policijo, imamo svoje sodnike in spoštovati morate našo državo in naše zakone, če se zadržujete tukaj," je dejal novinarjem.

Kdo se bo zdaj lotil del na hiši, ki potrebuje vsaj 11 milijonov evrov vredno obnovo, da bo urejena, ni jasno. Vila je bila lani v okviru zapuščinskega spora dana na dražbo, ki jo je odredilo sodišče. Po sodni oceni ji je bila določena vrednost 471 milijonov evrov, v veliki meri zaradi Caravaggieve stropne poslikave. Potem ko se prve dražbe ni udeležil nihče, je bila cena postopoma znižana v nizu zaporednih dražb, na zadnji dražbi je cena padla celo na 145 milijonov evrov, a še zmeraj niso našli kupca.

Kneginja bo knjigo posvetila svojemu pokojnemu možu
Tako kot je usoda vile negotova, je negotova tudi usoda kneginje. Novinarjem je ob odhodu dejala, da bo resnica sčasoma prišla na dan, in napovedala podpis pogodbe o knjigi. Kneginja še zmeraj vztraja, da je skrbela za vilo skozi dve desetletji bivanja tam in da je s pomočjo univerze Rutgers v New Jerseyju digitalizirala družinski arhiv. "V tem ne vidim nobene logike. Bila sem dober skrbnik vile," je dejala. Vendar ni razkrila, kam jo vodi pot, poudarila je le, da ji je Episkopalna cerkev v Rimu ponudila pomoč.

"Obožujem Italijo in zelo mi je žal, da doživljam tako brutalen konec tega, kar je bilo 20 let delo iz ljubezni," je dejala. Njena knjiga o vili in njenem znamenitem stropu naj bi izšla konec leta. "Posvečena je mojemu možu Nicolu," je še dejala novinarjem, medtem ko je v družbi svojih petih psičkov stopala v taksi.