Gainsbourgov dom na Rue de Verneuil. Foto: EPA
Gainsbourgov dom na Rue de Verneuil. Foto: EPA

Njegova hči, slavna igralka Charlotte Gainsbourg, ki se mu je rodila v zvezi z Jane Birkin (imel je sicer štiri otroke s tremi ženskami), je bila stara 19 let, ko je oče umrl za srčnim napadom, in je v preteklosti večkrat povedala, kako težko se je soočila s smrtjo očeta, ki je živel zelo turbulentno in škandalozno, imel je težave z alkolom, hkrati pa je bil največja francoska ikona v 60. letih prejšnjega stoletja. Številni ga označujejo za enega najvplivnejših ustvarjalcev popularne glasbe vseh časov. Nekdanji francoski predsednik Francois Mitterand je na njegovem pogrebu, med katerim je obstal ves Pariz, izrekel besede: "Bil je naš Baudelaire, naš Apollinaire ... Pesmi je dvignil na raven umetnosti."

Kmalu po smrti je kupila stavbo v 7. pariškem okrožju in skrbno pazila nanjo, zdaj pa se je odločila, da jo bo odprla kot muzej. Njen načrt je bil, da bodo hišo kot muzej odprli ob 30. obletnici smrti, torej pretekli teden, a so se obnovitvena dela zaradi pandemije zavlekla. Predvideno je, da se bo muzej odprl oktobra.

Kot je dejala za AFP, bo muzej obiskovalcem ponudil vpogled v ozračje, v katerem je Gainsbourg ustvaril svoje uspešnice, upa pa tudi, da bo muzej postal del pariške dediščine.

Serge Gainsbourg - francoski narodni ponos s škandalom v krvi

Rodil se je kot Lucien Ginsburg 2. aprila 1928 v Parizu paru rusko-judovskega porekla, ki je v Francijo pribežal po ruski revoluciji leta 1917. Njegovo otroštvo je globoko zaznamovala nemška okupacija Francije, med katero je moral kot pripadnik judovske družine nositi rumeno zvezdo in nato celo začasno pobegniti iz Pariza.

Do svojega 30. leta si je Gainsbourg denar služil kot barski pianist, razočaran nad življenjem. Njegove prve pesmi so bile zveste slogu staromodnih šansonov, že kmalu pa je Gainsbourg presegel to obliko in začel eksperimentirati z različnimi glasbenimi žanri: najprej z džezom, nato s popom, v 70. z rockom in reggaejem, v 80. pa celo z elektroniko.

V svojih pesmih se je ukvarjal s temami, obarvanimi s temačnostjo in spolnostjo, seveda pa največkrat s temami iz svojega okolja: z alkoholom, ljubeznijo, pesniki, boemskim življenjem, ljubezenskimi razočaranji, krutim vsakdanom. Njegova najslavnejša pesem je razvpita Je t'aime... moi non plus, v kateri je poleg precej nedvoumnega besedila slišati vzdihe - zvoke ženskega orgazma.

Gainsbourg je umrl 2. marca 1991 po srčnem napadu. Pokopali so ga na judovskem delu pariškega pokopališča Montparnasse.