Najnovejša najdba se je tako pridružila več kot 1200 arheološkim najdiščem – nekatera je sicer treba še izkopati – v regiji, ki je bila nekdaj del delte Mezopotamije, ki jo pogosto imenujemo "zibelka civilizacije", navaja The Art Newspaper.

Začetek raziskav pred dvema letoma
Po poročanju bližnjevzhodnega spletnega portala Al Monitor so ostanke mesta izkopali 24. junija, sicer pa so raziskave na tem območju zagnali že leta 2019.

"Po začetnih špekulacijah bi lahko šlo za prestolnico države, ustanovljene po političnem propadu ob koncu starodavnega babilonskega obdobja (okoli sredine 2. tisočletja pred našim štetjem), kar je povzročilo sistematično uničenje urbanega življenja sumerske civilizacije," je za Al Monitor povedal vodja ruskega dela ekipe Aleksej Jankovski-Diakonov.

Ostanki materiala iz časov pred sumersko civilizacijo
Med predmeti, odkritimi na tem območju, so zarjavela konica puščice, sledi peči in glineni kipci kamel, ki izvirajo iz zgodnje železne dobe. Glede pomembnosti najdbe je Jankovski-Diakonov dejal, da "razkriva prvotni razvoj v kmetijstvu z uporabo mulja v Mezopotamiji" in dodal, da "vsebuje ostanke materiala iz obdobja, ki je bilo pred pojavom sumerske civilizacije". Po njegovih besedah lahko nadaljnja preiskava na tem območju potencialno razkrije predmete s klinopisom v "neskaljenem arheološkem kontekstu", kar bi bilo "izjemno pomembno".

Mezopotamski Babilon na seznamu Unescove svetovne dediščine

Glede na napovedi naj bi se oktobra na lokacijo odpravile ekipe mednarodnih univerz in muzejev, med katerimi je tudi deseterica italijanskih, ameriških, francoskih, britanskih in ruskih ekip, ki se bodo posvetile raziskovanju obsežnega območja Di Karja.

Zaradi pomanjkanja na koncu najdbe izkopljejo tujci
Amer Abdel Razak, vodja urada za starine v tej pokrajini, je za Al Monitor povedal, da je bilo to mesto pravzaprav odkrito in registrirano pri omenjenem uradu še pred prihodom ruske ekipe v Irak. Označil ga je za "izjemno pomembno arheološko najdišče" in hkrati poudaril, da so zaradi odsotnosti financiranja in podpore iraške vlade tuji arheologi tisti, ki na koncu izkopljejo najdbo.

Sumaja Al Galab, vodja odbora za kulturo, turizem in starine v iraškem parlamentu, je dejala, da mora država zagotoviti "potrebna sredstva in zaščito za ekipe na izkopavanjih" ter oblikovati "strategijo za izkopavanje in raziskovalni postopek, da bi pokrili celoten arheološki zemljevid v Iraku", še navaja The Art Newspaper.