Zavod za varstvo kulturne dediščine medtem pripravlja tudi konservatorski načrt za nadaljnjo obnovo Žičke kartuzije.
Rešitev, ki je razburila privržence historične rekonstrukcije
Konjiška občina se je po pridobljenih dveh milijonih evrov državnega denarja pred dvema letoma lotila gradbene sanacije in stabilizacije zidov cerkve, nato pa izvedbe fiksnega in pomičnega dela strehe ter razgledne točke z dostopnim hodnikom in dvema stopniščema za obiskovalce. Idejna zasnova arhitekta Roka Žnidaršiča je sicer umetnostnozgodovinsko stroko in arhitekte precej razdelila.
Ker denarja za dokončanje restavratorsko-konservatorskih del v sklopu tretje faze ni bilo dovolj, saj so iz razpisa in občinskega proračuna imeli na voljo dobrih 240.000 evrov, so bili na občini zelo veseli posluha ministrstva za kulturo, ki jim je zagotovilo dodatnega pol milijona evrov za dokončanje obnove. Celotna naložba bo tako znašala okoli 2,8 milijona evrov.
Tudi po zaslugi dodatnih sredstev so se letos lotili še četrte faze obnove, v sklopu katere so že sanirali romanske in gotske kamnite elemente, ostanke obokov v cerkveni ladji in Otokarjevi kapeli, delno obnovili arheološke prezentacije ostalin malega križnega hodnika, potekajo pa tudi še zadnja gradbeno-obrtniška dela s položitvijo tlakov.
Prav slednje jim je vzelo kar nekaj časa, saj so morali pred začetkom polaganja v skladu s kulturno-varstvenimi pogoji izvesti arheološke raziskave. Tik pred zaključkom del izvajalce čaka še ureditev glavnega vhoda, ki bo povzel elemente predhodnih portalov, vključno s prvotno romansko fazo, ter namestitev svetlobne in zvočne tehnike.
Streha sama je dokončana že od lanskega leta
Čeprav je bila namestitev pomične strehe in razgledne poti za obiskovalce končana že lani, to poletje še ni na voljo za obiske. Kot je pojasnila direktorica konjiške občinske uprave, zaradi vseh naštetih del to žal ni bilo mogoče. "Ko bo obnova končana, bo objekt možen za uporabo, ogled in dostop obiskovalcem. Tega se vsi zelo veselimo, bilo pa nam je pomembno, da obnovo cerkve v celoti dokončamo in nato omogočimo njeno uporabo," je dodala direktorica občinske uprave Breda Obrez Preskar.
Sicer pa s tem ambiciozni načrti občine za nadaljnjo obnovo kompleksa kartuzije še niso končani, saj Zavod za varstvo kulturne dediščine izdeluje konservatorski načrt, ko bo ta izdelan, pa bodo tudi znane nadaljnje smernice za naslednje faze projekta.
Po 12 obiskovalcav – za 12 menihov
Na občini se precej ukvarjajo tudi z umeščanjem novih vsebin v to območje. Med drugim napovedujejo vodene oglede na pomično streho za manjše skupine do največ 12 obiskovalcev in enega vodnika. "Toliko je bilo namreč nekoč tukaj doma menihov skupaj s priorjem," še pojasni Breda Obrez Preskar in dodaja, da bodo ogledi potekali ob točno določenih urah in bodo dodatno plačljivi.
Ob tem si na območju kartuzije obetajo tudi nadaljevanje glasbenih in drugih dogodkov, ki bodo svoje mesto lahko našli tudi v obnovljeni kartuzijanski cerkvi. V dveh pritličnih prostorih zgornjega gospodarskega poslopja urejajo lapidarij, v katerem bodo razstavljeni najkakovostnejši kamnoseški kosi iz kartuzij, ki nosijo svojo zgodbo.
Pripravljenih imajo še kar nekaj drugih idej, ki jih bodo lahko realizirali, če bodo uspešni na evropskem razpisu v sklopu projektov Interreg, kamor so med drugim prijavili vzpostavitev digitalnega lapidarija in drugih digitalnih vsebin. Pri prvem pregledu so bili po besedah Obrez Preskarjeve uspešni, rezultati drugega pregleda pa bodo znani jeseni.
Marljivi kartuzijanci v svoji oazi
Žička kartuzija je bila ustanovljena v 12. stoletju kot 19. po vrsti in prva zunaj matičnih dežel Francije in Italije, prva v srednji Evropi in prva od štirih na Slovenskem. Sčasoma je postala evropski kulturni in politični epicenter na naših tleh. V 14. stoletju se je samostan ponašal s knjižnico, ki je štela več kot 2000 knjig in je bila manjša le od vatikanske.
Kartuzijanom je dajalo poseben status tudi naravno zdravilstvo, lekarništvo in vinogradništvo, ukvarjali pa so se tudi z mlinarstvom, opekarstvom, steklarstvom in podobnimi rokodelskimi deli, ki so omogočala preživetje skupnosti. Redovno življenje v tej dolini je zamrlo, ko ga je z dekretom leta 1782 ukinil cesar Jožef II., območje kartuzije pa je bilo prepuščeno toku časa.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje