Zdravljica Franceta Prešerna je namreč ena izmed desetih znamenitosti, ki jim je komisija podelila znak evropske dediščine, s katerim zaznamujejo dela, ki pričajo o evropskih idealih, vrednotah, zgodovini in povezovanju. Prešernova pesnitev med drugim opeva svobodo in sožitje med narodi.

"Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrók, kar ima Slava, vsi naj si v róke sežejo, de oblastin z njo čast, ko préd, spet naša boste last!" pravi četrta kitica Zdravljice. Foto: MMC RTV SLO

Nominacijo za podelitev znaka evropske dediščine za Zdravljico je pripravila skupina strokovnjakov pod vodstvom Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK). V delo so bili vključeni tudi zunanji strokovnjaki in svetovalci, med njimi iz ZRC SAZU, Zavoda za varstvo kulturne dediščine in muzejev, kjer hranijo premično dediščino, povezano s Prešernom in različicami njegove Zdravljice. NUK, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje, je s tem postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice, so sporočili z Ministrstva za kulturo.

Pot Zdravljice do uradne himne
Sedma kitica te pesmi na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila izbrana tudi za slovensko himno, ko je nekdanja Skupščina Socialistične republike Slovenije (SRS) leta 1989 sprejela zakon o himni.

Sorodna novica Zdravljica je že 30 let "ena redkih nebojevitih himn"

Do uradne uvedbe Zdravljice je bila neuradna slovenska himna bojevita Naprej zastave slave pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka. Leta 1885 je izšla celo v angleščini v Londonu. Vzporedno se je občasno sicer pojavljala tudi pesem Jakoba Gomilška Slovenec sem, ki je nastala leta 1858, uglasbil pa jo je Gustav Ipavec leta 1882, a so na njo letele mnoge kritike. Med prvo svetovno vojno se prvič opazneje pojavi tudi Zdravljica v Premrlovi uglasbeni različici.

Sorodna novica Partizanska bolnica Franja obdržala znak evropske dediščine

Zdravljica se je pridružila Franji in javorški cerkvi
Kot so sporočili z Evropske komisije, je prejemnike naziva izbrala neodvisna žirija med kandidati, ki so jih predlagale države članice unije. Doslej so podelili znak evropske dediščine že 48 znamenitostim. Pred Zdravljico sta ga bili iz Slovenije deležni še partizanska bolnišnica Franja in cerkev sv. Duha na Javorci.