Dežman, ki je bil pred združitvijo Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja osamosvojitve Slovenije direktor prvega, je v torek obvestil medije, da je prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. "Ker sta se prejšnja javna zavoda združila v nov javni zavod, ima ta zaposleno novo direktorico. Vsi zaposleni obeh javnih zavodov so se združili, direktor pa je mandatna funkcija, je funkcionar, je imenovan. In ker njunih ustanov ni več, tudi direktorjev muzejev ne more biti," je dejala ministrica.

Delovna mesta v obeh muzejih sicer ostajajo, pravi. "Ob združitvi obeh muzejev, kot smo že napovedali in v kadrovskem načrtu udejanjili, so se vsa delovna mesta ohranila, saj sta se muzeja združila," je še dejala ministrica.

Glede očitkov, da gre za maščevanje aktualne vlade kadrom prejšnje vlade, ministrica odgovarja, da so že na začetku napovedali, da je muzejski sektor nujno potreben prenove. Zaradi tega so vzpostavili tudi delovno skupino za muzejsko politiko, ki se bo celostno lotila muzejske prenove. "V Sloveniji imamo zelo veliko število muzejev, 53, od tega nekaj več kot deset nacionalnih ustanov, in Muzej slovenske osamosvojitve, kot smo večkrat poudarili, je bil narejen brez zbirke, prostorov, resnega premisleka in javne razprave. Zaradi tega se je združil z Muzejem novejše zgodovine v nov javni zavod, ki pa se bo zdaj smiselno vpel v mrežo nacionalnih muzejskih ustanov," pravi ministrica.

Sorodna novica Jože Dežman prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. MNSZS: Odpoved je posledica zakonskih določil

"Gre za to, da je treba sektor celostno obravnavati, potrebe za to, da bi obstajal Muzej slovenske osamosvojitve na ta način, ni bilo. V vsakem primeru pa ni bila opravljena niti javna razprava glede tega, kaj želimo z našo muzejsko mrežo narediti. Še veliko stvari je, ki jih je treba narediti, kot je ureditev primernih prostorov, depojskih prostorov, nasloviti tudi zakonodajne spremembe. Vse to delamo in seveda je eden izmed korakov ta, da uredimo stanje, ki ni bilo v skladu z razvojem muzejske stroke," dodaja.

Spomnila je, da je bilo veliko nasprotovanja muzeju v strokovni in širši javnosti, pa znotraj veteranskih društev. "Oglasil pa se je tudi Arhiv RS, ki so mu vsilili, da bi bil del stavbe namenjen za Muzej slovenske osamosvojitve. To je pa nekaj, kar smo nujno morali rešiti. Kajti arhiv se prenavlja, potrebuje nove prostore in to, da bi šel tja Muzej slovenske osamosvojitve, ni bilo v skladu z načrtom prenove za Arhiv RS, zato smo tudi vrnili to arhivu."

"Obdobje osamosvojitve bo imelo s tem večjo sistemsko podporo za proučevanje"
Kot pravi, kulturnega boja ni. "Na ministrstvu smo jasno povedali, kakšne spremembe nas zanimajo. Način, kako je bilo to narejeno v prejšnji vladi, in odločitev za ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve na takšen način sta bila gotovo politična. Prav tako je šlo za politični projekt. Zato je bil tudi deležen toliko nasprotovanja. Mi smo v skladu s koalicijsko pogodbo, v skladu s smernicami ministrstva skupaj ob razpravi z zaposlenimi to združili in mislim, da bo dobro funkcioniralo, s tem pa bo imelo to obdobje večjo sistemsko podporo za proučevanje."

MNSZS: Odločitev za odpoved je posledica zakonskih določil
V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije so sporočili, da je Dežman prejel odpoved v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih zaradi nezmožnosti opravljanja funkcije oziroma delovnega mesta, kar je posledica objektivnih okoliščin, in sicer spojitev delavčevega delodajalca Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojite ter sklepa o ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenija. "Dr. Jožetu Dežmanu je zaradi ustanovitve novega javnega zavoda in posledično ukinitve dveh javnih zavodov prenehal mandat direktorja kot poslovodne osebe. S prenehanjem pravne osebe prenehajo tudi vsi njeni organi, saj so ti vezani na njen obstoj. Delavec, ki nima več statusno pravne funkcije direktorja, ne izpolnjuje več zakonskih pogojev za opravljanja dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, posledično gre za nesposobnost opravljanja funkcije, ki je bila predmet pogodbe o zaposlitvi. Pri samem izrazu nesposobnost pa gre za dolgoletno sodno prakso, ki je uveljavila izraz nesposobnost za različne okoliščine. Tako v tem primeru to ni nesposobnost z vidika razumevanja nesposobnosti zaradi osebnih okoliščin, ampak nesposobnost iz objektivnih razlogov, ki se jih ne da spremeniti," so na vprašanje, kakšen je bil razlog za odpoved, pojasnili za MMC. Odločitev za vročitev odpovedi je torej posledica zakonskih določil, še odgovarjajo. V skladu z zakonodajo je bil enak postopek izveden tudi za prejšnjega direktorja Muzeja osamosvojitve, dr. Željka Oseta, so še sporočili iz muzeja.

Vlada je sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, na podlagi katerega se javni zavod Muzej novejše zgodovine Slovenije in javni zavod Muzej slovenske osamosvojitve združita v javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, sprejela 19. januarja.

Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije je bil nato 13. februarja vpisan v sodni register. S tem sta se Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve združila v nov javni zavod, oba predhodna muzeja pa sta s tem prenehala obstajati kot samostojna javna zavoda.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je za v. d. direktorice Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije imenovala Natašo Robežnik.

Že napoved združitve muzejev in ustanovitev novega muzeja sta sicer naleteli na negativen odziv pri delu javnosti in politike. Nasprotovanje temu so med drugim izrazili v SDS-u, NSi-ju in v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Združitev muzejev v nov javni zavod pa so pozdravili v Zvezi veteranov vojne za Slovenijo in Zvezi policijskih veteranskih društev Sever ter v skupni izjavi tudi Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Mednarodni muzejski svet (ICOM) Slovenija.