Ferdinand Šerbelj ob predstavitvi baročnih slik in leta 2016 v Narodni galeriji. Gre za mojstrovini slovenskega baroka, ki sta bili pogrešani skoraj sto let. Foto: MMC RTV SLO
Ferdinand Šerbelj ob predstavitvi baročnih slik in leta 2016 v Narodni galeriji. Gre za mojstrovini slovenskega baroka, ki sta bili pogrešani skoraj sto let. Foto: MMC RTV SLO

Priznanja Izidorja Cankarja 2019 prejmejo snovalci monografije Križanke in snovalci monografije Dvorec Betnava, častno priznanje prejme Salvator Žitko. Podelitev nagrade in priznanj bo ob 14.00 v Moderni galeriji.

Obvladuje praktično vse veščine

Kot piše v utemeljitvi, Šerbelj velja za enega najpomembnejših slovenskih barokistov. V več kot 40 letih je sodeloval pri skoraj nepregledni množici razstav in pripravil številne spremljevalne publikacije, ki spadajo med temeljna dela stroke, med njimi so Anton Cebej: 1722‒1774, Baročno slikarstvo na Goriškem, Izzvenevanje nekega obdobja: oris poznobaročnega slikarstva na Kranjskem in 550 let ljubljanske škofije: 1461‒2012.

Njegovo delovanje ni bilo omejeno le na Narodno galerijo, ampak je ves čas sodeloval tudi z drugimi muzeji. Ob preučevanju slikarstva na Goriškem je stkal pomembne vezi s strokovnjaki iz Italije, katerih plod je tudi obsežna znanstvena monografija Barok na Goriškem iz leta 2006. Med njegovimi zadnjimi mednarodnimi sodelovanji pa ne gre spregledati prispevka k razstavi in katalogu o slikarju Martinu Johannu Schmidtu v dunajskem Belvederu.

Njegova vsestranskost se kaže v obvladovanju praktično vseh veščin ‒ raziskovanja, terenskega, galerijskega in muzejskega dela ter reševanja konservatorskih in restavratorskih vprašanj. Neprecenljiv je tudi njegov prispevek k širjenju znanja v najširših krogih, še piše v utemeljitvi.

Intervju z dr. Ferdinandom Šerbeljem

Izrazita interdisciplinarnost monografije Križanke

Snovalci monografije Križanke ‒ urednik Luka Vidmar ter avtorji Gašper Cerkovnik, Matej Klemenčič, Metoda Kemperl, Metoda Kokole, Martina Malešič, Katra Meke, Janez Mlinar, Janez Weiss, Matija Ogrin, Mija Oter Gorenčič, Ines Babnik, Aleš Maver, Magda Miklavčič Pintarič, Blaž Zabel, Ana Pokrajac Iskra, Irena Žmuc, Bernarda Županek, Nataša Polajnar Frelih, Marjeta Šašel Kos in Lilijana Žnidaršič Golec ‒ priznanje Izidorja Cankarja prejmejo za prvi celostni znanstveni prispevek o kompleksu nekdanje komende nemškega viteškega reda.

Kot piše v utemeljitvi, monografijo, ki je leta 2018 izšla pri ljubljanski Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo, odlikujejo izrazita interdisciplinarnost, širok uvid v kulturnozgodovinski okvir spomenika, pretehtan nabor tem in kakovost izsledkov, ne nazadnje pa tudi zgleden znanstveni aparat in inovativno oblikovanje.

Dvorec Betnava: Stroga zavezanost znanstvenim načelom

Snovalci monografije Dvorec Betnava ‒ urednika Franci Lazarini in Miha Preinfalk ter avtorji Andrej Magdič, Mihela Kajzer Cafnik, Žiga Oman, Matjaž Grahornik, Andrej Hozjan, Lilijana Urlep, Igor Sapač, Tina Košak, Polona Vidmar, Eva Sapač in Valentina Bevc Varl ‒ priznanje prejmejo za poglobljeno multidisciplinarno raziskavo o zgodovini in sedanji usodi omenjenega dvorca. Monografija je leta 2018 izšla kot prva v seriji Castellologica Slovenica, ki so jo skupaj zasnovali na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa in Umetnostnozgodovinskem inštitutu Franceta Steleta, ki delujeta v okviru ZRC SAZU.

Kot piše v utemeljitvi, razprave odlikuje stroga zavezanost znanstvenim načelom; uredniško delo je bilo opravljeno nadvse skrbno, avtorji so sledili drug drugemu in spoznanja kolegov vgrajevali v lastne prispevke.

Salvator Žitko častno priznanje prejme za temeljni prispevek k preučevanju kulturne dediščine slovenske Istre.

Nagrade, priznanja in častna priznanja Izidorja Cankarja za izjemne zasluge pri preučevanju umetnostne dediščine od leta 1999 bienalno podeljuje Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo.