Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770‒1831). Foto: Wikipedia
Georg Wilhelm Friedrich Hegel (1770‒1831). Foto: Wikipedia

Tridnevna konferenca v Ljubljani bo gostila tuje in domače filozofe, med njimi Mladena Dolarja in Slavoja Žižka, osrednja dogodka pa bosta vključena v večerni program festivala Indigo 2020 ‒ Zdaj je prepozno.

Program konference si lahko pogledate tukaj.

Ljubljana edinstvena po številu raziskovalcev Heglove misli
Prvi dan konference prinaša panel Študentskega filozofskega društva, predstavitev revije Razpotja, ki je ob 250-letnici rojstva Georga Wilhelma Friedricha Hegla izdala posebno tematsko številko, in še panel o prevajanju Hegla. Dan bo zaokrožil ogled razstave Hegel in njegovi slovenski prijatelji, ki je v Zgodovinskem atriju Mestne hiše (MOL), ki si jo je sicer mogoče ogledati do 27. septembra.

Osrednji del razstave je instalacija, ki z igro biljarda vabi k interaktivnemu spoznavanju Heglovih konceptov, na ogled bo arhivsko gradivo, umetniška predstavitev filozofovih konceptov in raznovrstni komentarji na njegovo zapuščino. Razstava prikazuje tudi, kako se je filozofov miselni svet pojavil in razširil na Slovenskem, saj je Ljubljana edinstvena po številu raziskovalcev Heglove misli, piše na MOL-ovi spletni strani.

Razstava Hegel in sodobniki
Razstavo Hegel in njegovi slovenski prijatelji pripravljajo Goethe-Institut, Nemški literarni arhiv Marbach in fundacija Baden-Württemberg s podporo Mestne občine Ljubljana. Foto: Goethe-Institut
Razstavo Hegel in njegovi slovenski prijatelji pripravljajo Goethe-Institut, Nemški literarni arhiv Marbach in fundacija Baden-Württemberg s podporo Mestne občine Ljubljana. Foto: Goethe-Institut

Osrednja dogodka konference bosta v torek in sredo, ko bodo svoje misli o Heglu poleg Dolarja in Žižka predstavili Luca Illetterati, Ana Jovanović, Zdravko Kobe, Bara Kolenc, Christian Krijnen, Giovanna Miolli, Gregor Moder, Sebastian Rödl, Frank Ruda, Jure Simoniti, Klaus Vieweg, Sven-Olov Wallenstein, Violetta Waibel in Alenka Zupančič.

Vprašanje pojma prepoznosti in aktualnosti Heglove filozofije
"S Heglom je mogoče misliti neko za današnji čas ključno razmerje med začetkom in koncem. Tu ne gre za vprašanje takšnih in drugačnih koncev (zgodovine, velikih zgodb, ideologije, umetnosti ali filozofije), ampak prej za vprašanje radikalnega konca in našega razmerja do njega, se pravi, naše prepoznosti. Danes, ko se zdi, da svet vse bolj očitno in nezadržno drsi proti ultimativnemu koncu in ko je vse bolj očitno, da misel v razmerju do pandemične hitrosti dejanskosti vedno bolj zamuja, se moramo vprašati: Kaj zdaj? Je dejansko prepozno," beremo v napovedi konference.

Heglova Fenomenologija duha je prvič izšla leta 1807, poleg nje je podpisal tudi dela Znanost logike, Oris filozofije pravice, Predavanja o estetiki, Absolutna religija in Enciklopedije filozofskih znanosti. Foto: Analecta
Heglova Fenomenologija duha je prvič izšla leta 1807, poleg nje je podpisal tudi dela Znanost logike, Oris filozofije pravice, Predavanja o estetiki, Absolutna religija in Enciklopedije filozofskih znanosti. Foto: Analecta

Organizatorji dodajajo še, da se po drugi strani ob obletnici Heglovega rojstva postavlja tudi vprašanje aktualnosti njegove filozofije. Ali Heglova filozofija prihaja prepozno? Ali pa so Heglovi koncepti danes aktualni bolj kot kadaar koli prej, bodo med drugim vprašanja, na katera bodo skušali odgovoriti priznani misleci.

Konferenco organizirajo Goethe-Institut Ljubljana, Aufhebung ‒ Mednarodno heglovsko združenje, Muzej in galerije mesta Ljubljane (v sklopu festivala Indigo) in MOL z več soorganizatorji, medijski partner je Radio Študent.

Teza, antiteza, sinteza
Georg Wilhelm Friedrich Hegel se je rodil 27. avgusta leta 1770 v Stuttgartu. V zgodovino se je najbolj zapisal s tehniko dialektičnega mišljenja, bistvo katerega je nadrobno prikazano v njegovem temeljnem delu Fenomenologija duha. Objekt in subjekt oziroma teorijo in prakso je razumel kot celovit odnos, v katerem oba pola vplivata drug na drugega. Iz nasprotja teze in antiteze nastane sinteza na višji ravni. Dialektika za Hegla ni bila zgolj spoznavna metoda, ampak tudi splošno veljavni zakon stvarnosti. Umrl je 14. novembra 1831 v Berlinu.


Videoposnetek okrogle mize revije Razpotja, naslovljene Hegel za ljudstvo.