Za predsednika sveta je imenovan dosedanji član sveta Jurija Krpana.Foto: BoBo
Za predsednika sveta je imenovan dosedanji član sveta Jurija Krpana.Foto: BoBo

Člani so imenovani za obdobje petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja ob izteku mandata. Članom dosedanjega Nacionalnega sveta za kulturo mandat bo potekel 26. septembra, mandat novega sveta se bo tako začel 27. septembra letos, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Državni zbor imenuje predsednika in šest članov sveta izmed osebnosti, ki uživajo javni ugled. Javno vabilo za članstvo v NSK-ja je bilo 18. marca objavljeno na spletni strani ministrstva za kulturo. Predlog za novo sestavo sveta je ministrica za kulturo Asta Vrečko poslala vladi, ki ga je potrdila in poslala v potrditev v državni zbor.

Jurij Krpan, ki bo s tem nasledil dosedanjo predsednico sveta, generalno direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani. Leta 1995 je zasnoval program Galerije Kapelica - galerije za sodobno raziskovalno umetnost. Kot kustos in komisar je sodeloval pri domačih in mednarodnih razstavah in festivalih. Med drugim je bil umetniški vodja slovenskega paviljona na 50. beneškem bienalu leta 2003.
Uroš Korenčan je diplomiral na Univerzi v Ljubljani, kjer je končal študij filozofije in družboslovja. Ima izkušnje na različnih področjih kulturne produkcije in kulturnih politik. Od leta 2011 zaseda mesto generalnega direktorja v Lutkovnem gledališču Ljubljana, prav tako je član več različnih strokovnih organov.

Javno vabilo za članstvo v Nacionalni svet za kulturo je bilo 18. marca objavljeno na spletni strani ministrstva za kulturo, ki je na to predlog za novo sestavo sveta poslali vladi. Foto: MMC RTV SLO
Javno vabilo za članstvo v Nacionalni svet za kulturo je bilo 18. marca objavljeno na spletni strani ministrstva za kulturo, ki je na to predlog za novo sestavo sveta poslali vladi. Foto: MMC RTV SLO

Tanja Petrič je diplomirala iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter germanistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je samozaposlena na področju književnega prevajanja in literarne kritike. Je tudi aktivna članica stanovskih organizacij, med njimi Društva slovenskih literarnih kritikov, Slovenskega centra PEN in Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki mu od leta 2020 predseduje. Je delegatka Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev (CEATL) in članica CEATL-ove delovne skupine, ki se ukvarja z avtorskimi pravicami književnih prevajalcev.

Franci Krevh je diplomiral je na oddelku za tolkala na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Borisu Šurbku. Je član Orkestra Slovenske filharmonije in ustanovni član tolkalne skupine Slovenski tolkalni projekt. Je soavtor Tolkalnega terminološkega slovarja. Z Ansamblom za sodobno glasbo MD7 je leta 2013 prejel Lipovškovo nagrado. S Slovenskim tolkalnim projektom je leta 2013 prejel Župančičevo nagrado in leta 2014 nagrado Prešernovega sklada.

Martin Srebotnjak je diplomiral iz računalništva in informatike ter pridobil diplomo iz filmske in televizijske režije. Od leta 1998 deluje kot režiser, scenarist, igralec, pa tudi kot montažer in producent. Od leta 2008 je visokošolski učitelj za področje filmske režije. Med letoma 2011 in 2016 je bil član Sveta Slovenskega filmskega centra. Bil je pobudnik ustanovitve Društva slovenskih režiserjev in režiserk, ki ga je tudi vodil. Od leta 2023 sodeluje pri nastajanju in razvoju angleško-slovenskega slovarja avdiovizualnega besedišča.

Krpan bo nasledil dosedanjo predsednico sveta, generalno direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Foto: EPA
Krpan bo nasledil dosedanjo predsednico sveta, generalno direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Foto: EPA

Majda Širca Ravnikar je diplomirana umetnostna zgodovinarka. V svoji karieri je delovala kot novinarka, urednica kulturno-informativnega in umetniškega dokumentarnega programa TVS, avtorica televizijskih oddaj in dokumentarnih filmov ter knjižnih, revijalnih in časopisnih besedil s področja filma, avdiovizualne kulture, umetnosti, humanistike in družboslovja. Med letoma 2008 in 2011 je bila ministrica za kulturo, pred tem poslanka državnega zbora, kratko obdobje tudi evropska poslanka. Je dobitnica številnih nagrad, med drugim Tomšičeve nagrade, šestih viktorjev ter priznanja za življenjsko delo revije Ekran.

Kaja Širok je diplomirana zgodovinarka in italijanistka. Podiplomski študij je nadaljevala na kombiniranem programu ZRC SAZU in Univerze Nova Gorica ter leta 2009 doktorirala iz področja kulturne zgodovine. Do leta 2011 je bila zaposlena na Fakulteti za dizajn, kjer je vodila oddelek za vizualne komunikacije, med letoma 2011 in 2021 je bila direktorica javnega zavoda Muzej novejše zgodovine Slovenije. Leta 2022 je bila imenovana za direktorico javnega zavoda GO! 2025 Nova Gorica - Gorica. Predava na Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Med letoma 2022 in 2024 je bila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade. Je prejemnica več nagrad in članica strokovnih in akademskih združenj na domači in mednarodni ravni.