Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić
Foto: MMC RTV SLO/ Miloš Ojdanić

"Tukaj sem doma, te kraje poznam, ne nazadnje sem o usodah in zgodovini pisala doktorat. Študirala sem tako v Sloveniji kot v Italiji in glede na vse moje dosedanje opravljeno delo in tudi poznavanje delovanja javnega zavoda – deset let sem vodila Muzej novejše zgodovine Slovenije – se mi je zdelo kot neka naravna pot, neko sosledje dogodkov, ki je pripeljalo do tega. Zdi se mi, da sem prava oseba v pravem trenutku na pravem kraju. In ta kraj je moj dom," je povedala za STA.

Sorodna novica "Omejujejo nas lastne boleče zgodovinske izkušnje"

Kaja Širok (1975) je zgodovinarka in italijanistka, leta 2009 je doktorirala s področja kulturne zgodovine. Študijsko se je izobraževala v Bologni in Rimu. Med letoma 2011 in 2021 je vodila Muzej novejše zgodovine Slovenije. Kot docentka za področje novejše in sodobne zgodovine je sočasno delovala tudi v znanstveno-raziskovalni skupini na oddelku za sociologijo, Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2021 predava na Univerzi v Novi Gorici, smer Kulturna zgodovina.

Posveča se raziskavam na področju zgodovine, muzeologije in dediščine, ustne zgodovine, študij o mejah in nacionalnosti, študij kolektivnega spomina. Med drugim že drugi mandat vodi nacionalni slovenski odbor mednarodne organizacije ICOM. Za delo na področju kulture in znanosti ji je Republika Italija leta 2014 podelila naziv vitezinja reda italijanske zvezde.

Leta 2025, petdeset let po podpisu Osimskih sporazumov, bo Goriška regija postala center evropske kulture in ustvarjanja. Prestižni naslov prestolnice kulture bo v našo regijo prinesel pomembno sporočilo Evropske unije in vrednot strpnosti, znanja, kreativnosti ter brezmejnega ustvarjanja. Mesti Nova Gorica in Gorica bosta skupaj postali prva brezmejna evropska prestolnica kulture, v valorizaciji dediščine multikulturnega prostora, ki je po turbulentnem stoletju znal pokazati Evropi in celemu svetu moč povezovanja in sodelovanja.

Kaja Širok

V svojem programu vodenja projekta Evropske prestolnice kulture GO! 2025 je zapisala: "Leta 2025, petdeset let po podpisu Osimskih sporazumov, bo goriška regija postala center evropske kulture in ustvarjanja. Prestižni naslov prestolnice kulture bo v našo regijo prinesel pomembno sporočilo Evropske unije in vrednot strpnosti, znanja, kreativnosti ter brezmejnega ustvarjanja. Mesti Nova Gorica in Gorica bosta skupaj postali prva brezmejna evropska prestolnica kulture, v valorizaciji dediščine multikulturnega prostora, ki je po turbulentnem stoletju znal pokazati Evropi in celemu svetu moč povezovanja in sodelovanja."

Projekt EPK GO! 2025 je po njenih besedah "skupna odgovornost skupnosti in delo za skupnost, v premagovanju izzivov oblikovanja novih kulturnih praks in gospodarskem opolnomočenju sektorja". "Naša ambicija, da lahko brezmejno ustvarjamo originalno, kakovostno in vsem dostopno kulturno produkcijo, mora postati učna ura za vse prihodnje prestolnice kulture in širši evropski prostor," je dodala.

Kot je še zapisala, si bo v mandatu vodenja zavoda prizadevala, da bo GO! 2025 "zgodba o uspehu in novi pilotni model naslednjih evropskih prestolnic kulture".

"Nikoli bolj kot danes se moramo v Evropi zavezati k miru in sožitju, k ustvarjanju prostorov združevanja in medgeneracijskega dialoga, kreativnega opolnomočenja vseh članov skupnosti, prepletanja znanj in dediščine preteklosti z novim kulturnimi praksami. Kultura je del nas, našega vsakdana in vrednota naše skupnosti. Je živa, dinamična in v nenehnem ustvarjalnem pogonu. Taka mora biti tudi GO! 2025 Nova Gorica - Gorica," je še zapisala.

Razpis za direktorja javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica je bil objavljen januarja. Nanj so se prijavili trije kandidati. Laskavi naziv EPK-ja bo v letu 2025 nosilo tudi nemško mesto Chemnitz.