Mnoge družbe in države o nasilju nočejo odkrito govoriti, žrtve pa so prisiljene živeti v molku oziroma zanikanju zločina, so ugotavljali sodelujoči. Foto: Kreativna baza
Mnoge družbe in države o nasilju nočejo odkrito govoriti, žrtve pa so prisiljene živeti v molku oziroma zanikanju zločina, so ugotavljali sodelujoči. Foto: Kreativna baza

Delavnica se je odvijala v okviru ERC Advanced Grant projekta EIRENE, ki ga Verginella vodi, financira pa Evropski raziskovalni svet (ERC). Na delavnici so v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani sodelovali mednarodno uveljavljeni raziskovalci in raziskovalke, ki so predstavili niz raziskovalnih projektov, v katerih preučujejo vlogo žensk v obdobjih povojnih tranzicij na območju severnojadranske regije, tokrat s posebnim poudarkom na tematiki nasilja.

Predavatelji so predstavili problematiko nasilja nad ženskami po obeh svetovnih vojnah in po jugoslovanskih vojnah v 90. letih 20. stoletja. Foto: Kreativna baza
Predavatelji so predstavili problematiko nasilja nad ženskami po obeh svetovnih vojnah in po jugoslovanskih vojnah v 90. letih 20. stoletja. Foto: Kreativna baza

Po besedah Marte Verginella je delavnica z naslovom Ženske in povojne tranzicije: Nasilje zelo uspešno povezala strokovnjakinje in strokovnjake, ki se v svojih raziskavah ukvarjajo s povojnim nasiljem nad ženskim prebivalstvom v različnih akademskih in raziskovalnih okoljih, pri čemer se je izkazal pomen interdisciplinarnega pristopa in upoštevanja spola. "Primerjava, ki jo opravimo v različnih povojnih obdobjih, kaže skupne niti praks nasilja, katerih žrtev so ženske, moškega odnosa do telesa žensk," je povedala Verginella in opozorila tudi na pomen odnosa države do spolnega nasilja v povojnih obdobjih.

O temi nasilja nad ženskami so na delavnici razmišljali raziskovalci iz Slovenije, Italije, Avstrije, Hrvaške in ZDA. Poleg Marte Verginella, tudi redne profesorice na Oddelku za zgodovino Univerze v Ljubljani, so svoje raziskave predstavili še Bruna Bianchi, mednarodno uveljavljena raziskovalka I. svetovne vojne in glavna urednica revije DEP na Univerzi Ca'Foscari v Benetkah, Anna Di Lellio, sociologinja na New York University, politična analitičarka in strokovnjakinja za nacionalizem, varnost ter procese vzpostavljanja držav na Balkanu, Nena Močnik, postdoktorska raziskovalka na Univerzi Turku na Finskem, William Mikkel Dack, zgodovinar, predavatelj na Univerzi Rowan in vodja raziskav na Rowan Center for Holocaust and Genocide Studies, Meta Remec, znanstvena sodelavka na Inštitutu za novejšo zgodovino, Tina Bahovec, docentka na Oddelku za vzhodno in jugovzhodno evropsko zgodovino na Univerzi Alpen-Adria v Celovcu. Svoje raziskovalno delo so predstavili še člani projekta EIRENE: Gorazd Bajc, Dagmar Wernitznig, Jelena Seferović, Matteo Perissinotto, Urška Strle, Petra Testen Koren ter Francesca Rolandi.

Sodelujoči strokovnjaki so predstavili niz raziskovalnih projektov, v katerih preučujejo vlogo žensk v obdobjih povojnih tranzicij na območju severnojadranske regije. Foto: Kreativna baza
Sodelujoči strokovnjaki so predstavili niz raziskovalnih projektov, v katerih preučujejo vlogo žensk v obdobjih povojnih tranzicij na območju severnojadranske regije. Foto: Kreativna baza

Spregovorili so o problematiki nasilja nad ženskami po obeh svetovnih vojnah in po jugoslovanskih vojnah v devetdesetih letih preteklega stoletja na območju severnojadranske regije. Predstavili so številne vidike nasilja, obravnavali kontinuiteto in diskontinuiteto med posameznimi povojnimi obdobji in ugotavljali pomembnost tematske komparacije. Dotaknili so se problema posilstva kot dela vojaške strategije, ki je bila uporabljena v vseh v študijah obravnavanih obdobjih, pa tudi do nasilja nad ženskami, pripadnicami narodov, ki so bili povzročitelji nasilja, na primer nad Nemkami med in po drugi svetovni vojni. Posebno pozornost zasluži obravnava nasilja po vojni ter odnos do otrok, ki so se rodili iz posilstev.