Kot je dodalo v odzivu, je ministrstvo tudi presenečeno, da se podpisniki opirajo le na pavšalne informacije iz medijev. Ministrstvo vztraja, da opravlja svoje delo izključno strokovno in na podlagi tehtnih presoj.

Ministrstvo za kulturo zavrača vse obtožbe, navedene v javnem pismu: ogrožanje delavcev in nevladnih organizacij v kulturi, neupoštevanje stroke ter neodgovorno ravnanje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Ministrstvo za kulturo zavrača vse obtožbe, navedene v javnem pismu: ogrožanje delavcev in nevladnih organizacij v kulturi, neupoštevanje stroke ter neodgovorno ravnanje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

"Zavrnjene so bile le nepopolne vloge"
Glede očitka o ogrožanju delavcev ter nevladnih organizacij v kulturi na ministrstvu odgovarjajo, da ministru diskrecijsko pravico za odločitve o podelitvi statusa za samozaposlene v kulturi podeljuje zakon. Kot pojasnjujejo, je Simoniti na mizo dobival predloge za nove podelitve statusa samozaposlenih brez zadostnih utemeljitev, včasih pa celo brez njih. Po načelu dobrega gospodarja javnih sredstev je takšne vloge poslal nazaj v obravnavo. Zavrnjene so bile le nepopolne vloge.

Poziv Simonitiju: Prisluhnite stroki in začnite delovati v dobro področja, ki ga predstavljate

"Statusi so se podeljevali tako rutinsko, da je zvodenela komponenta odličnosti"
Ministrstvo tudi ugotavlja, da se v preteklosti pri statusih samozaposlenih v kulturi ni upoštevalo, da se ugodnost podeljuje le tistim, ki izkazujejo izjemen prispevek slovenski kulturi in petletno odličnost. "Podelitev statusa samozaposlenih v kulturi se je v preteklosti podajala tako rutinsko, da je zvodenela njegova izvirna komponenta odličnosti, kar je hud udarec za percepcijo vrhunske kulture v Sloveniji," menijo na ministrstvu.

"Trditve o ogrožanju delavcev v kulturi so povsem neresnične"
Po navedbah ministrstva je letos za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih v kulturi kljub izrednemu stanju predvidenih 9,9 milijona evrov, lani je bilo 9,5 milijona. Ministrstvo je že pred epidemijo plačevalo socialne prispevke 2400 samozaposlenim v kulturi, od prvih protikoronskih svežnjev naprej pa so bili samozaposleni v kulturi v času epidemije deležni tudi temeljnega mesečnega dohodka. Iz interventnih sredstev so samozaposleni tako samo v prvem valu epidemije počrpali 3,5 milijona evrov temeljnega mesečnega dohodka, prav tako še več kot milijon evrov za plačilo prispevkov v času izrednih razmer, hkrati so deležni enake ugodnosti za letošnji oktober, november in december. Izjave o ogrožanju delavk in delavcev v kulturi zato na ministrstvu označujejo za popolnoma neresnične.

Zavračajo tudi obtožbo o neupoštevanju stroke in strokovnosti. Zatrjujejo, da "nikakor ne zmanjšujejo avtonomnosti in strokovnosti komisij". Za spremembo pravilnikov o strokovnih komisijah so se odločili, da bi omogočili njihovo lažje delovanje.

Pred ministrstvom za kulturo se je od prevzema mandata Vaska Simonitija zvrstilo več protestov, na katerih so med drugim zahtevali ministrov odstop. Foto: BoBo
Pred ministrstvom za kulturo se je od prevzema mandata Vaska Simonitija zvrstilo več protestov, na katerih so med drugim zahtevali ministrov odstop. Foto: BoBo

"Nekatere moti dejstvo, da so lahko člani komisije tudi uslužbenci ministrstva. To nikakor ne zavrača kriterijev strokovnosti. Možnost je vključena zato, da bi olajšali delo strokovnih komisij, saj so med uslužbenci ministrstva tudi strokovnjaki, ki poznajo kontinuiteto in razvoj posameznih področij in lahko s svojim strokovnim znanjem pripomorejo k večji učinkovitosti dela strokovnih komisij, saj so sestavni del v procesu delovanja resorja," pojasnjujejo.

Odzvali so se tudi na očitke glede poskusov kadrovanja v več javnih zavodih, med drugim v Moderni galeriji. Kot pravijo na ministrstvu, neuspešni razpisi za direktorja Moderne galerije v zadnjih treh mandatih, v katerih so se na ministrstvu zamenjali ministri treh različnih vlad, niso v prid trditvi, da želi sedanji minister prezreti stroko in vodenje javnih ustanov prepustiti
Odzvali so se tudi na očitke glede poskusov kadrovanja v več javnih zavodih, med drugim v Moderni galeriji. Kot pravijo na ministrstvu, neuspešni razpisi za direktorja Moderne galerije v zadnjih treh mandatih, v katerih so se na ministrstvu zamenjali ministri treh različnih vlad, niso v prid trditvi, da želi sedanji minister prezreti stroko in vodenje javnih ustanov prepustiti "politično sprejemljivejšim kadrom". Foto: BoBo

Glede Moderne galerije ostaneta dve možnosti: mednarodni razpis ali pa razširitev področij znanj tudi na druge humanistične poklice
Hkrati opozarjajo, da neuspešni razpisi za direktorja Moderne galerije v zadnjih treh mandatih, v katerih so se na ministrstvu zamenjali ministri treh različnih vlad, niso v prid trditvi, da želi sedanji minister prezreti stroko in vodenje javnih ustanov prepustiti "politično sprejemljivejšim kadrom".

Med razlogi na ministrstvu navajajo, da se je "marsikdo naveličal prijavljati na razpise zaradi različnih pritiskov". Tako ostaneta le dve možnosti: mednarodni razpis ali pa razširitev področij znanj tudi na druge humanistične poklice. "Na ministrstvu ne najdemo argumentov, zakaj bi takšno vlogo lahko dobro opravljal zgolj in edino umetnostni zgodovinar, slikar, arhitekt ali oblikovalec z diplomo na 7. stopnji. Nasprotno – v Sloveniji premoremo odlične direktorje javnih zavodov, ki so diplomirali iz drugih področij. Tudi mednarodne izkušnje to potrjujejo. Naj omenimo le tri mednarodno uveljavljene strokovnjake s področja, ki so večkrat sodelovali z našo Moderno galerijo – Boris Groys, Peter Weibel in Viktor Misiano," so zapisali v odzivu.

Obenem zavračajo tudi očitek, da bi trenutne komisije bile imenovane z netransparentnim postopkom. Kot pojasnjujejo, je minister Dejan Prešiček pred dvema letoma spremenil pravilnik in "zamenjal tako rekoč vse komisije. Iz kabineta ministrstva so uslužbenci dobili le seznam članov komisij, ne da bi se kabinet posvetoval s skrbniki pogodb javnih zavodov".

Demontaža kulturnih institucij

Zaradi muzeja osamosvojitve se ne bo deležnikom na področju kulture nič jemalo
Glede muzeja osamosvojitve Slovenije pa na ministrstvu zanikajo prerazporeditev sredstev v proračunu kulturnega resorja za ustanovitev muzeja. Sredstva so zagotovili v okviru rekordnih proračunov za leti 2021 in 2022, ki se glede na prvotni predlog vsako leto višata za okrog 46 milijonov evrov, od tega je dodatnih 20 milijonov letno predvidenih za investicije v kulturi.

Zaradi novega projekta se deležnikom na področju kulture ne bo nič jemalo, saj gre za dodatno pridobljena sredstva, zagotavljajo. Enako se v okviru rebalansa proračuna za leti 2021 in 2022 povečujejo sredstva na področju ustvarjalnosti, tako da bodo zvišanja deležna tudi umetniška področja, ki jih finančno pokriva ministrstvo za kulturo, dodajajo.

Muzej bo projekt v okviru praznovanja 30. obletnice slovenske osamosvojitve. Na meji grotesknega je trditi, da je takšen muzej "ideološki projekt v korist trenutne vladajoče garniture", so zapisali. Osamosvojitev je bila projekt večine slovenskih državljanov. K ustanovitvi muzeja jih, kot dodajajo "zavezuje plebiscit o samostojnosti iz leta 1990, kjer je večina prebivalcev takratne socialistične republike odločila, da želijo živeti v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji".