Društvo Asociacija je na tradicionalni novinarski konferenci ob kulturnem prazniku predstavilo dejavnosti v kulturi v preteklem letu. Foto: BoBo
Društvo Asociacija je na tradicionalni novinarski konferenci ob kulturnem prazniku predstavilo dejavnosti v kulturi v preteklem letu. Foto: BoBo

Zaskrbljeni so, ker ministrstvo na kulturo gleda zelo konservativno, le skozi prizmo tradicije, pri čemer zapostavlja zlasti nevladne organizacije, ki so na nekaterih področjih edini akter. Po besedah predsednice Asociacije Inge Remeta se to kaže v več sprejetih dokumentih, od Nacionalnega program za kulturo do pravilnikov za strokovne komisije.

Najšibkejši del verige so samozaposleni
Spomnila je, da je bila Asociacija vseskozi prisotna v času sprejemanja protirokoronskih ukrepov in zakonov. "Nekaj predlogov je bilo upoštevanih, veliko ignoriranih," pravi. Ob tem so najbolj opozarjali na samozaposlene, ki so po njihovem mnenju najšibkejši del verige.

Umetnica Irena Pivka je v predstavitvi problematike samozaposlenih med drugim opozorila na vrsto nepravilnosti pri postopkih pridobivanja oz. podaljševanja statusa samozaposlenega v kulturi, pri čemer je bil vlagateljem preprečen vpogled v dokumentacijo, več jih tudi ni prejelo odločbe. Obenem je opozorila na razpis za štipendije za mlade, za katerega je starostna meja po novem 29 let in ne več 35 let, kar pomeni, da bo marsikdo ostal brez nje.

Polona Torkar iz Asociacije je predstavila analizo, ki kaže, da so nevladne organizacije kljub letos rekordnemu proračunu za kulturo prejele zelo malo sredstev od ministrstva za kulturo. Več sredstev je dobilo le področje vizualne umetnosti, najslabše pa je bilo financirano področje intermedijske umetnosti.

Zdi se, da aktualna vlada krči marginaliziran nevladni sektor in ne razume, da ta z javnimi zavodi tvori pomemben kulturni "ekosistem", poudarja direktorica zavoda Maska Alja Lobnik. Ob tem je omenila sodobni ples, ki nima institucionalne zaslombe in ga hrani nevladni sektor. Po njenih besedah ministrstvo za kulturo ne deluje kot dober gospodar, saj kaže nerazumevanje celo do črpanja evropskih sredstev, ki mora imeti zaslombo pri nacionalnem financerju. Za Masko in druge organizacije nižanje sredstev ne pomeni le manjšanje produkcije, ampak tudi izgubo skupnosti, ki so jo leta gradile, še opozarja Alja Lobnik. Pogreša dialog, ki ga zdaj kot edino pravno sredstvo nadomeščajo tožbe.

Na konferenci so spomnili tudi na problematiko stavbe na Metelkovi 6. Foto: BoBo
Na konferenci so spomnili tudi na problematiko stavbe na Metelkovi 6. Foto: BoBo

Brez dialoga tudi pri MOL-u
Katerina Mirović iz Foruma Ljubljana je spomnila na problematiko stavbe na Metelkovi 6, v kateri deluje 18 nevladnih organizacij s številnimi referencami in celo s podporo ministrstva za kulturo za različne programe in projekte. Obenem je povedala, da se zdaj stvari brez dialoga odvijajo še z Mestno občino Ljubljana. Ta si želi na račun igrišča, ki ga upravlja AKC Metelkova, razširiti hostel Celica.

Klubska scena brez podpore strokovne komisije
Andrej Sevšek iz Društva Kapa je predstavil težave, s katerimi se v času epidemije spopadajo glasbeniki, zlasti mlajši. Med drugim je opozoril na glasbena prizorišča, ki so se iz stoječih koncertov preselila v dvorane, s katerimi razpolagajo le večji javni zavodi. Kritičen je bil tudi do strokovne komisije za glasbo na ministrstvu za kulturo, ki zaradi prestare starostne strukture članov ne podpira klubske scene.

Na društvu Asociacija so izrazili zaskrbljenost, ker ministrstvo za kulturo na kulturo gleda konzervativno, le skozi prizmo tradicije, pri tem pa zapostavlja zlasti nevladne organizacije. Foto: BoBo
Na društvu Asociacija so izrazili zaskrbljenost, ker ministrstvo za kulturo na kulturo gleda konzervativno, le skozi prizmo tradicije, pri tem pa zapostavlja zlasti nevladne organizacije. Foto: BoBo

Intermedijska umetnost v celoti odvisna od nevladnih organizacij
Luka Frelih iz društva Ljudmila je spregovoril o intermedijski umetnosti, ki je relativno mlado področje in kot tako v Sloveniji še nima javnega zavoda ter je v celoti odvisno od nevladnih organizacij. Sredstva, ki jih pridobivajo od ministrstva za kulturo, že leta stagnirajo, kar ne omogoča profesionalizacije, opozarja.

Frelih je spregovoril tudi o dveh nacionalnih spletnih portalih, ki so ju pred leti vzpostavili v Ljudmili – Kulturnik in Culture.si, sta pa v lasti ministrstva za kulturo. Dodal je, da je ministrstvo nedavno objavilo razpis za novega upravitelja portalov in izbralo založbo Beletrina.

Ob koncu je Urška Jež predstavila projekt Certifikat kulturno podjetje, ki ga pripravlja Asociacije z Mestom žensk in Društvom humanistov Goriške. V projekt je za zdaj vključenih 22 nevladnih organizacij in šest samozaposlenih, v bazi pa imajo 160 zainteresiranih podjetij.