Uredništvo igranega programa začenja marec s premiero še zadnjega izmed štirih besedil, izbranih za letošnji esej na maturi iz slovenskega jezika. Na sliki je Antigona ob mrtvem bratu Polinejku, kakor jo je leta 1865 upodobil grški umetnik Nikiforos Litras. Foto: Wikipedia
Uredništvo igranega programa začenja marec s premiero še zadnjega izmed štirih besedil, izbranih za letošnji esej na maturi iz slovenskega jezika. Na sliki je Antigona ob mrtvem bratu Polinejku, kakor jo je leta 1865 upodobil grški umetnik Nikiforos Litras. Foto: Wikipedia

S četrtkovo premiero v režiji Ane Krauthaker Uredništvo igranega programa slavnostno zaznamuje tudi šestdeseto obletnico programa Ars. Radijska igra o grški heroini, ki moralne zakone brezprizivno dviga nad zakone države – Vem, da razglas minljivega človeka nima moči, da omaje neomajne in nenapisane bogov zakone! – generirane od vladajočega posameznika, pa je pri ZKP-ju RTV Slovenija pred kratkim izšla tudi kot zvočna knjiga. Naslovno vlogo je interpretirala Doroteja Nadrah, kralja Kreona pa Vladimir Vlaškalić; poleg igralske zasedbe pa sta za avtentičen atmosferski pečat poskrbela skladatelj in izvajalec glasbe Goran Krmac ter vokalistka Irena Tomažin.

Starogrška dramska klasika v prevodu Kajetana Gantarja, lanskoletnega Prešernovega nagrajenca, sicer sproža številna etična in politična vprašanja ter problematizira družinska razmerja, kar je poleg nespornih dramaturških kvalitet še dodatno gonilo njenih vsakič novih interpretacij in razumevanja v različnih kulturah in obdobjih. V duhu prvega meseca pomladi, ki že tradicionalno mine v znamenju žensk, pa tudi pod vtisom sveže objavljenih nominirank za najbolj seksistično izjavo leta in (posledično) nagrado bodeča neža pa verjetno marsikateri poslušalki še posebej zazvenijo problemske, celo mizogine podstati besedila, ki jih težko umikamo v starogrško preteklost, saj so več kot očitno prisotne tudi danes – je že res, da ni rane, ki bi skelela bolj kot slaba žena. Premiera radijske igre Antigona bo na sporedu v četrtek, 2. marca, ob 22.05 na programu Ars.

V terminih kratke radijske igre po končanima februarskima premierskima cikloma Žetev in kletev ter serije miniaturk, prirejenih po kratkih zgodbah Andreja Blatnika iz zbirke Ugrizi (oba v režiji Klemna Markovčiča), lahko poslušalci na prvi marčevski dan prisluhnejo dokumentarni igri Dragi Slovenci. Avtor besedila in režiser Igor Likar je v svojem delu z oživljanjem in kompozicijo fragmentov javnega nastopa Ivana Krambergerja 1992 v Celju prepletel z avtorsko glasbo zasedbe Laibach ustvaril zvočni spomin o nekdanjem kandidatu za predsednika države, predvsem pa majhnega človeka z velikimi ideali. Kratka dokumentarna radijska igra trideset let po Krambergerjevem umoru tako predvsem preizkuša kolektivni spomin, obuja slutnje in nagovarja vest. Sobotni večerni termin na Prvem pa v poslušanje ponuja kratko radijsko igro o plemenitem junaku, ki je pogost lik v muslimanskih ljudskih zgodbah. Igra Afanti je nastala iz ujgurskih ljudskih zgodb v radijski priredbi Gordane Kunaver in režiji Aleša Jana.

Mladi (pa tudi starejši) poslušalci radijske igre za otroke lahko v nedeljo zjutraj na Prvem prisluhnejo poetični umetniški pripovedi Ropotalo in ptice avtorja Mateja Bora. V deveti deželi z večno cvetočimi vrtovi živi Savadi, kralj dobrote in pomladi, na njegovem dvoru pa biva tudi lažni pevec Ropo Talo. Ta se odloči, da bo kraljevske ptice naučil pravega petja, kar pa vodi v postopen, a gotov propad … Zgodbo o pravljičnem krogu življenja in pomenu narave je pripovedoval dramski igralec Slavko Jan.

Spored radijskih iger med 1. in 5. marcem

Sreda, 1. marec
Kratka radijska igra 13.05 (Ars) – Igor Likar: Dragi Slovenci

Četrtek, 2. marec
Radijska igra 22.05 (Ars) – Sofoklej: Antigona

Sobota, 4. marec
Kratka radijska igra 22.40 (Prvi) – Ujgurska ljudska: Afanti

Nedelja, 5. marec
Radijska igra za otroke 08.05 (Prvi) – Matej Bor: Ropotalo in ptice