Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in direktorica Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru Aleksandra Berberih Slana je na okrogli mizi, ki jo je organiziral Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, povedala, da so se muzeji znašli v svetu, ki je vedno bolj razdeljen in političen, pri čemer naj bi ostali nevtralni, kar je sicer po njenih besedah mit. Kot je pojasnila, se je v svetu izkazalo, da so muzeji pod krinko nevtralnosti večkrat tiho podpirali določeni politični režim. Vendar pa, kot je poudarila, javnost od muzejev pričakuje angažma in zavzemanje za človekove pravice in demokratične principe.

Spomnila je, da so tudi drugod po svetu muzeji opozarjali, da se nacionalistične vlade rade vmešavajo v njihovo delo, vendar v Sloveniji vse do zdaj po njenih besedah nismo bili priča temu. Danes pa se vlada vmešava "po principu naši in vaši in pri tem spreminja temeljne dokumente in razpisne pogoje, kar je sprevrženo dejanje", je bila kritična.

Dolgoletna direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac je v prispevku skušala odgovoriti na vprašanje, zakaj so postali muzeji prostori dokazovanja politične moči in zakaj je Moderna galerija tako moteča. Vzrok se po njenih besedah skriva v kritični misli, ki jo gojijo, ter v temeljnih načelih, ki jih zagovarjajo, kot so demokratičnost, strokovnost, avtonomija in participativnost.

Ob tem je spomnila na zgodovinski okvir teh načel, ki jih je že s svojo arhitekturno podobo bele kocke kot nevtralnega prostora in avtonomije kot eden prvih podpiral newyorški muzej MoMA. Obenem je v umetnosti ves čas obstajala tudi bolj avantgardistična linija, ki je bila bolj vpeta v družbeno stvarnost. Sami so, kot je poudarila, ves čas predstavljali obe liniji, v zadnjem času so se veliko ukvarjali tudi s samorefleksijo in s tem, da postajajo del širšega ekosistema, je pojasnila.

Bi lahko začeli sodni spor?
V razpravo se je vključil tudi pravnik Rajko Pirnat, ki v aktualnem dogajanju vidi sprevrženje oblasti. Kot je pojasnil, bi lahko s tem konceptom uspeli tudi v sodnih sporih. Sam spremembe ustanovnih aktov vidi v nasprotju z načelom pravne države. Tako bi lahko denimo prejšnji direktor kot neizbrani kandidat uveljavil sodno varstvo. Neizbrani kandidat bi lahko zavzel stališče, da ne izpolnjuje novih pogojev, ker so spremembe neustavne.

Zdenka Badovinac je ob tem povedala, da je trikrat kandidirala na razpis za direktorico Moderne galerije, vsakič pa je bilo slišati, da nihče nima ustreznih pogojev, ob čemer se je počutila, kot da ne obstaja. Pirnat je spomnil, da ima reference tudi po novem ustanovitvenem aktu.

Ingrid Slavec Gradišnik z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC-ja SAZU-ja je povedala, da izbiro nove direktorice Slovenskega etnografskega muzeja (SEM) brez etnološke izobrazbe prepoznava kot diskreditacijo prejšnje direktorice in tudi stroke. Po njenih besedah sta v vodenju muzeja združeni tako strokovna kot poslovna vizija, saj, kot poudarja, muzej ni podjetje, pač pa izobraževalna in raziskovalna ustanova.

Na ta vidik je opozoril tudi nekdanji direktor Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) Matevž Čelik in spomnil, da so bili prav slovenski muzeji pionirji na področju vzpostavljanja izobraževalnih programov in raziskovale dejavnosti, usmerjene na aktualna družbena vprašanja.

Direktorica Posavskega muzeja Brežice Alenka Černelič Krošelj je opozorila na namišljeno moč strokovnega sveta javnega zavoda. Kot je pojasnila, so se člani sveta začeli spraševati, zakaj sploh obstajajo, če nimajo komu svetovati.