V odmiku od besede Glas šakala posebno pozornost namenja raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede. Foto: Radio Slovenija/Petra Veber
V odmiku od besede Glas šakala posebno pozornost namenja raziskavi senzoričnega jezika, fizične izkušnje, ki jo piše zvok in tudi sama zvočnost besede. Foto: Radio Slovenija/Petra Veber

Kjer trčita živalski in človeški svet
Dokumentarna zvočna študija Glas šakala, ki je premiero doživela decembra lani, sledi migracijski poti šakalov, ki se v zadnjih desetletjih z Balkana širi proti srednji in vzhodni Evropi. Vse večje število šakalov in njihova prostorska razširjenost sprožata konflikte, povezane z interesi ljudi. V seštevku različnih diskurzov – od strokovnega do poetičnega – ter na terenu zajetih in komponiranih zvočnih krajin, avtorji raziskujejo odnos med človeško kulturo in nečloveškimi vrstami. Gre namreč za odnos, ki ga v mnogih dognanjih lahko neposredno prenesemo tudi na katerega koli družbeno pogojenega Drugega.

Sorodna novica Radio Slovenija znova med finalisti prestižnega medijskega festivala Prix Italia

"Počasna in čutna" stvaritev
"Unikatna produkcija združuje akademsko raziskavo s poezijo in filozofijo,"
je žirija zapisala v utemeljitev. "Ta umetniški radijski program, narejen po novinarskih standardih, je izstopal s svojo sofisticirano uporabo zvoka. S prepletanjem besedila, pesmi, terenskih posnetkov in arhivskega materiala ustvari radijsko igro o okolju, ki preseneti poslušalca, obenem pa predoči precej kočljivo znanstveno temo. S težkimi vprašanji se sooči v počasnem, čutnem programu, ki poslušalcu pusti čas za refleksijo in razmislek o zapletenih idejah. Sijajen primer tega, kako lahko zvok in glas naslikata poetično sliko brez uporabe čopičev in barv."

Radijsko igro je režirala Saška Rakef, ki je v sodelovanju s Tino Kozin napisala tudi scenarij zanjo. Glasba je delo Bojane Šaljić Podešva, za zvočno oblikovanje je poskrbel Matjaž Miklič, za dramaturgijo pa Pia Brezavšček. Terenska snemanja, ambienti in učinki so bili v domeni Matjaža Mikliča in Martina Florjančiča. Besedilo so interpretirali Barbara Krajnc Avdić, Vesna Jevnikar, Blaž Šef, Nataša Živković, Aleksander Golja in Ivan Lotrič. V besedilu so uporabljene pesmi Toneta Škrjanca, Jureta Detele, Tine Kozin in Voja Šindolića ter odlomek iz knjige Jakoba von Uexkülla. Kot znanstveni sodelavci so pri projektu sodelovali mag. Sebastijan Lamut, dr. Miha Krofl in dr. Tomaž Grušovnik.

O finalistih v kategoriji radijskega dokumentarca in reportaže je letos odločala žirija, ki so jo sestavljali člani iz Argentine, Avstrije, Kanade, Finske, Nemčije, Italije, Južne Koreje, Nizozemske, Srbije, Slovaške in Velike Britanije.

Med sedmimi finalisti je nagrado prejela nemška produkcija ARD-ja za radijski dokumentarec, ki se poglobi v temi človečnosti in kolonializma.