Minister za finance Andrej Šircelj. Foto: BoBo
Minister za finance Andrej Šircelj. Foto: BoBo

Predlog tretjega protikoronskega zakona, ki ga je vlada potrdila včeraj, torej ne vsebuje posebnih ukrepov za kulturo, čeprav je ta po oceni Evropske komisije med petimi najbolj prizadetimi sektorji. Številne kulturne ustanove so namreč med prvimi zaprle vrata in bodo – podobno kot v turizmu – med zadnjimi, ki bodo polno delovale. Prvi odziv kulturnega sektorja je bil, da posebne ukrepe zato še pričakujejo, za Radio Slovenija poroča Urban Tarman.

Predlog podaljšanja čakanja na delo po analogiji s turizmom
Toda del kulturnega sektorja je v podobno neugodnem položaju kot turizem, opozarja generalna direktorica Cankarjevega doma (CD) Uršula Cetinski: "Tako v turizmu kot v kulturi, kjer so dvorane za obiskovalce še vedno zaprte, je škoda ogromna, in zato mislim, da bi bilo smotrno vsaj del težav v kulturi v nadaljevanju reševati na ravni države, in ne le v okviru resornega ministrstva."

Predlogi za uvedbo novih ukrepov in spodbud v okviru tretjega protikoronskega svežnja

Zato direktorica CD-ja po analogiji s turizmom predlaga podaljšanje čakanja na delo tudi v kulturi in tako v nadaljevanju pričakujejo, da "se bodo pojavili ukrepi tudi za spodbujanje znanstvenega, kulturnega in kongresnega turizma, s katerim se ukvarjamo tudi v okviru javnih zavodov, in ne le v gospodarski dejavnosti."

Posledice močno čutijo tudi mediji in samozaposleni v kulturi
Zaradi upada oglaševanja so zelo prizadeti tudi mediji in približno 3000 samozaposlenih v kulturi – po neuradnih podatkih jih četrtina živi pod pragom revščine. Ekonomist in kulturolog Andrej Srakar iz neformalne skupine Pomoč samozaposlenim v kulturi v času covida-19: "Recesija, ki je pred nami in nas bo čakala gotovo od pol do enega leta, bo huda, to vsi opozarjajo, in tisti z zelo nizkimi prihodki bodo resnično v hudi krizi." Skupina zato predlaga ustanovitev kriznega sklada po vzoru več evropskih držav in vavčerje, ki bi povečali povpraševanje pri nakupu kulturnih dobrin, še poroča Tarman.

Za odpravo omejitev pri distribuciji tiskane periodike v javnih prostorih in lokalih
Slovensko združenje medijev pa je na vlado, ministrstvo za kulturo in NIJZ naslovilo poziv za izvzetje časnikov in druge periodike iz zaščitnih ukrepov, ki jih morajo spoštovati javni lokali v času grožnje širjenja novega koronavirusa. Glede na priporočila NIJZ-ja morajo gostinci gostom namreč onemogočiti dostop do časnikov in revij.

"Najrazvitejše evropske države medijski industriji v teh kriznih časih pomagajo tako neposredno (finančno) kot posredno (s participacijo pri pokrivanju stroškov produkcije in distribucije). Ker v Sloveniji noben tak ukrep ni predviden, hkrati je celo predvideno zmanjševanje sicer minimalnih sredstev podpore ustvarjanju vsebin s strani ministrstva za kulturo, bi odprava omejitev pri distribuciji tiskane periodike v javnih prostorih in lokalih posredno pomenila pomembno pomoč medijem, predvsem najkvalitetnejšim," so zapisali.

Po besedah združenja medijev bi odprava omejitev, vsaj na področju distribucije tiskanih izdaj v lokalih in javnih institucijah, pomenila, da bi mediji lahko večino naročnin obnovili in tako zagotovili dodatno varnost za svoje zaposlene. Kot so izpostavili, bodo v obdobju krize prihodki založniških medijskih družb temeljili predvsem na prodaji njihovih izdaj. Priliv prihodkov iz oglaševanja bo v času recesije manjši in temu se ni mogoče izogniti, so po poročanju STA-ja sklenili v združenju.