Zaradi tega predloga, ki ga je podal Matjaž Nemec (SD), je predsednica odbora državnega zbora za kulturo Violeta Tomić (Levica) sejo prekinila.

Poslanci o poslovanju RTV SLO

Predsednik nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTV SLO) Andrej Grah Whatmough je v predstavitvi poročila opozoril, da je zavod poslovno leto 2019 končal z negativnim izidom v znesku 3,2 milijona evrov. Poudaril je, da so nadzorniki vodstvo zavoda pozvali k pripravi sanacijskega programa, vključno s sistematizacijo delovnih mest. Vendar je predsednik nadzornega sveta pri tem vodstvu očital slabo odzivnost.

Skorajšnja priprava sistematizacije delovnih mest
Generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc je pojasnil, da je zavod lansko leto končal s poslovnim izidom, ki je bil za dva milijona evrov boljši od finančnega načrta. Razlog za to je tudi "v boljšem pobiranju" sicer že več let nespremenjenega RTV-prispevka. Zavod pa bi s prodajo Eutelsatovih delnic, ki je bila sprva predvidena, celo imel pozitivni izid, je ocenil generalni direktor.

"Samo z varčevanjem zavoda ne bomo mogli spraviti v dobro kondicijo," je poudaril generalni direktor RTV SLO Igor Kadunc. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Ob tem je poudaril, da je RTV SLO kljub racionalizaciji poslovanja in varčevanju uspelo izpolniti vse programske cilje. Pri tem je napovedal skorajšnjo pripravo sistematizacije delovnih mest. Po njegovih besedah zavod sledi zastavljeni strategiji zmanjševanja števila zaposlenih, kar ga vsaj za zdaj tudi rešuje večjih finančnih težav. Kadunc je opomnil, da zgolj varčevanje ne zadostuje, zato je pozval državo k zagotoviti dolgoročno stabilnega financiranja zavoda. Vendar zvišanje RTV-prispevka nikakor ni edina ali najboljša rešitev, je opozoril generalni direktor.

Glede tega se je oglasila tudi predsednica sveta delavcev RTV SLO Petra Bezjak Cirman in zavrnila očitke, da ima zavod preveč zaposlenih in da so ti predobro plačani. "Smo med najbolj produktivnimi evropskimi javnimi radiotelevizijami," je dodala.

V bran javni radioteleviziji in njenemu poslanstvu v medijskem in širšem kulturnem prostoru je stopilo nekaj opozicijskih poslancev. Foto: SOJ RTV SLO
V bran javni radioteleviziji in njenemu poslanstvu v medijskem in širšem kulturnem prostoru je stopilo nekaj opozicijskih poslancev. Foto: SOJ RTV SLO

Poslanka SDS-a o informativnem programu: "Vse, kar naredi ta vlada, je narobe."
Poslanci koalicijske stranke SDS so z izrazito kritičnostjo do vodstva radiotelevizije in na splošno njene vloge v slovenskem medijskem prostoru prevladovali v razpravi. SDS-ova Alenka Jeraj denimo meni, da ni videti, da bi zavod sploh varčeval oziroma da bi vodstvo kakor koli krčilo nepotrebne stroške. Kadunčevi ekipi je očitala nerazumljivo odlašanje s pripravo sanacijskega programa in sistematizacije delovnih mest. Poslanka je bila posebej kritična do informativnega programa RTV SLO in mu očitala pristranskost pri poročanju o delovanju vlade. "Vse, kar naredi ta vlada, je narobe," je dodala.

Poslanka Levice pričakovala frontalni napad SDS-a na RTV SLO
Poslanci SDS-a so tudi podvomili o upravičenosti obveznega plačevanja RTV-prispevka, saj po njihovem mnenju davkoplačevalcu ne daje možnosti izbire, kateri medij bo finančno podprl. V bran javni radioteleviziji in njenemu poslanstvu v medijskem in širšem kulturnem prostoru pa je stopilo nekaj opozicijskih poslancev. Tako po besedah Franca Trčka (SD) ni težava RTV SLO, ampak odnos dela politike do nje. Marko Bandelli (SAB) je poslancem SDS-a očital banaliziranje razmer na RTV SLO, pri tem pa pohvalil vodstvo zavoda in zaposlene. Nataša Sukič (Levica) pa je dejala, da je pričakovala frontalni napad SDS-a na RTV SLO.

Predlog sklepa, zaradi katerega so nato prekinili sejo, je prišel s koalicijske strani. Predlagano je bilo namreč, da bi odbor DZ-ja za kulturo med drugim ugotovil, da iz poročila o delovanju nadzornega sveta RTV SLO izhaja, da številnih pomembnih ukrepov in usmeritev nadzornikov v letu 2019 vodstvo javnega zavoda ni realiziralo oziroma upoštevalo. Vendar je del opozicije izrazil mnenje, da bi sprejetje takšnega sklepa pomenilo prekoračitev pristojnosti odbora in DZ-ja, zato je zdaj na potezi zakonodajno-pravna služba DZ-ja.

"Glede na ugibanja in napovedi o morebitnih spremembah medijske zakonodaje velja v imenu vseh ustvarjalcev STA-vsebin – prepričan pa sem, da tudi uporabnikov naših vsebin – izraziti pričakovanje, da bo STA kot nacionalna tiskovna agencija tudi v prihodnje ohranila položaj samostojnega javnega servisa," je poudaril direktor STA-ja Bojan Veselinovič. Foto: BoBo

STA v letu 2019 s povečano tržno dejavnostjo do pozitivnega poslovanja
Odbor DZ-ja za kulturo pa se je danes skorajda brez razprave seznanil tudi s poročilom Slovenske tiskovne agencije (STA) za leto 2019. STA je preteklo poslovno leto končal pozitivno, s čimer je bil seznanjen odbor DZ-ja za kulturo, tako da se je današnja predstavitev poročila poslovanja končala skoraj brez razprave. Poslovno leto 2019 je STA končal s pozitivnim izidom, z 10.650 evri dobička. Ustvaril je 4,23 milijona evrov prihodkov, kar je 4,3 odstotka več kot leto prej, pri čemer so bili tržni prihodki višji za 2,5 odstotka.

Kot je pojasnil direktor agencije Bojan Veselinovič, so bili odhodki leta 2019 v primerjavi z letom prej večji za 4,6 odstotka. Direktor je dodal še, da je delež javnih prihodkov STA-ja lani predstavljal le 49,7 odstotka vseh poslovnih prihodkov, medtem ko so bili tržni prihodki zastopani z nekaj več kot polovičnim deležem.