Raziskavo so opravili na vzorcu okoli 4000 mladih iz 36 srednjih šol in s šestih fakultet iz Slovenije, starih od 15 do 25 let. Izvedbo te prve analize stanja mladih v ljubiteljski kulturi je podprl Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Za JSKD in Zvezo kulturnih društev Slovenije jo je opravil etnolog in kulturni antropolog Tomaž Simetinger v sodelovanju s Tomijem Deutschem.

V raziskavo vključeni mladi so izpolnili anketni vprašalnik, z nekaterimi izmed njih je raziskovalec opravil tudi poglobljene intervjuje. "Rezultati so pokazali, da so srednješolci in študenti v Sloveniji precej kulturno dejavni. Dijakov, ki kulturi posvečajo malo ali precej pozornosti, je namreč 59 odstotkov, študentov pa kar 74,6 odstotka, pri čemer se povprečna dijak in študent ukvarjata z dvema do tremi kulturnimi področji," so zapisali v sporočilu za javnost.

Najbolj priljubljena je glasba, sledijo ji vizualne umetnosti
Več kot 75 odstotkov vseh mladih si kljub ustvarjanju na različnih kulturnih področjih ne želi nastopanja, razstavljanja in objavljanja, pomembneje jim je, "da skozi ustvarjanje pridobijo izkušnjo". Kulturo namreč prepoznavajo kot pomembno za osebni razvoj in samoizpolnitev, je pokazala raziskava.

Nadalje se je izkazalo, da je med mladimi najbolj priljubljena dejavnost glasba, sledijo ji vizualne umetnosti, najmanj pa jih zanimajo gledališče in lutke, folklorna dejavnost in opera. Pri vrednotenju nekaterih kulturnih področij se slovenska mladina ne razlikuje od vrstnikov v drugih evropskih državah, so navedli pri JSKD-ju.

Mladi razumejo pojem kulture in umetnosti na eni strani kot predpisano institucionalno izvajano dejavnost, s katero se srečujejo v šoli in različnih kulturnih ustanovah. Ta dejavnost je v predstavah mladih povezana z organiziranostjo in reguliranostjo. Po drugi strani pa mladi kulturo dojemajo tudi kot odprto polje za njihovo lastno ustvarjalnost, ki ni usmerjena institucionalno.

Vse več individualizacije tudi v kulturi
Mladi, vključeni v raziskavo, so kot najpomembnejši vir znanja za kulturno ustvarjanje navedli šolo, takoj za njo spletne delavnice, učenje pri različnih umetnikih in ustvarjalcih, čemur sledijo nasveti prijateljev, znancev ali družinskih članov. Pri tem so mladi v raziskavi izrazili manjšo potrebo po skupinskem delu v kulturnih društvih ali drugih podobnih organizacijah: "Bistveno bolj so usmerjeni v individualno ustvarjanje in osredotočeni na lastne potrebe in razvoj."

Najpomembnejše prijateljstvo, najmanj javno nastopanje
Raziskava je pokazala še, da je za delovanje v kolektivnih procesih ustvarjanja najpomembnejše prijateljsko vzdušje, temu sledijo dostopnost do ustrezne opreme in materiala za ustvarjanje, strokovno vodenje pri ustvarjanju, razpoložljivi prostori za delo ter šele na koncu javno nastopanje.