Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar je napovedala nadaljnjo podporo ministrstva sektorju, a je opozorila tudi, da spremembe tudi na tem področju zahtevajo čas. Foto: Miha Merljak/MMC RTV SLO
Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar je napovedala nadaljnjo podporo ministrstva sektorju, a je opozorila tudi, da spremembe tudi na tem področju zahtevajo čas. Foto: Miha Merljak/MMC RTV SLO

"Slovenski avdiovizualni sektor je resda razmeroma majhen, a se ponaša s številnimi odlikami," je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina na današnjem posvetu v organizaciji državnega sveta, društva Filmski producenti Slovenije in Društva avdiovizualnih producentov Slovenije. "Ima pomembne družbenokulturne razsežnosti, a moramo v njem videti tudi gospodarski potencial," je poudarila.

Pokroviteljski odnos do kulture nikomur ne koristi
Gospodarski potencial te industrije je po mnenju predsednika državnega sveta Alojza Kovšce izjemen, pozitivni učinki pa so posebej veliki za lokalno gospodarstvo. Smernice po njegovih besedah narekujejo nujnost sprememb državne politike. Iz pokroviteljskega pristopa do kulture je treba preiti v resno podporo, ki bo omogočila nadaljnji razvoj, je pozval.

Po izsledkih študije podjetja Deloitte je delež bruto dodane vrednosti, ki jo avdiovizualni sektor prek plačanih fiskalnih prispevkov prispeva v državni proračun, skoraj 40-odstoten. V zadnjih desetih letih je sektor kljub občutni rasti zaznal upad javnega financiranja, je dejal Luka Vesnaver iz Deloitta.

Slovenija z javnim denarjem privablja vrhunske produkcije, potem pa jih z birokratskimi nesmisli odžene.

Rok Ban

Opozoril je, da primerljive tuje države bolj spodbujajo razvoj domačega avdiovizualnega sektorja in v državo privabljajo tuje projekte. To sta izpostavila tudi direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar in producent iz družbe Bas Production Rok Ban. "Slovenija z javnim denarjem privablja vrhunske produkcije, potem pa jih z birokratskimi nesmisli odžene," je opozoril Ban.

Po njegovih izračunih je Slovenija zaradi nespodbudne zakonodaje med letoma 2015 in 2019 izgubila 454 snemalnih dni in s tem za skupno 40,8 milijona evrov multiplikativnih učinkov.
Predsednik Društva avdiovizualnih producentov Slovenije Andrej Štritof je ob tem opozoril, da v Sloveniji že vrsto let velja zakon, ki predpisuje kvote avdiovizualnih del. Med drugim določa, da morajo televizije predvajati 25 odstotkov lastne produkcije. "Tega zakona žal nihče ne spoštuje," je dejal.

Kot predloge kratkoročnih rešitev je Vesnaver med drugim naštel umestitev avdiovizualne industrije v delovanje javne agencije Spirit in gospodarske diplomacije, razvoj trženjskega potenciala domačih projektov prek sistema vavčerjev ter dialog z lokalnimi skupnostmi in okoljskimi organizacijami.

Srednjeročno pa med drugim predlaga sprejetje državne gospodarske strategije za razvoj te veje industrije, sistematično razvijanje kadrov in spremembe zakonodaje, ki bi tuje ponudnike vsebin na zahtevo spodbudile k ustvarjanju vsebin na lokalnem trgu.

Po izračunih producenta Roka Bana je Slovenija zaradi nespodbudne zakonodaje med letoma 2015 in 2019 izgubila 454 snemalnih dni in s tem za skupno 40,8 milijona evrov multiplikativnih učinkov. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin
Po izračunih producenta Roka Bana je Slovenija zaradi nespodbudne zakonodaje med letoma 2015 in 2019 izgubila 454 snemalnih dni in s tem za skupno 40,8 milijona evrov multiplikativnih učinkov. Foto: MMC RTV SLO/Jani Ugrin

Državna sekretarka na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Eva Štravs Podlogar je zagotovila, da se ministrstvo zaveda gospodarskega pomena avdiovizualne industrije v Sloveniji. "Ta se med drugim kaže prek vključenosti malih in srednjih podjetij, koristi za turistični sektor ter ustvarjalnosti in inovativnosti, ki ju prinašajo avdiovizualne vsebine," je dejala. Napovedala je nadaljnjo podporo ministrstva sektorju, vendar je opozorila, da spremembe tudi na tem področju zahtevajo čas.

Odziv RTV Slovenija

TV Slovenija mora po 85. členu ZMed na vsakem od sporedov dosegati najmanj 20% delež lastne produkcije v dnevnem oddajnem času in mora po 92. členu ZMed predvajati 25% slovenskih AV del na prvem in drugem sporedu skupaj. Sem sodijo tudi oddaje lastne produkcije, ki ustrezajo merilom za slovenska AV dela. In od teh 25% slovenskih AV del morajo četrtino ustvariti slovenski neodvisni producenti, kot je zapisano v istem členu ZMed.

Na TV SLO se vsi ti deleži spremljajo (in tudi drugi predpisani deleži skladno z ZAvMS) na letni ravni, interno jih spremljamo tudi mesečno. Vse deleže dosegamo (in presegamo), torej tudi deleže lastne produkcije, delež slovenskih AV del in delež slovenskih AV del neodvisne produkcije, in spoštujemo zakonodajo. O tem vsako letu poročamo (po 18. členu ZAvMS) tudi nadzornemu organu AKOS-u in Ministrstvu za kulturo, ki bi se v primeru nespoštovanja zakonodaje, skladno s postopki, tudi ustrezno odzvala.

Prijava podatkov o doseženih programskih deležih po Zakonu o medijih in Zakonu o avdiovizualnih medijskih storitvah za televizijske programe TV Slovenija v letu 2019