Radijske igre od ponedeljka do nedelje tokrat ponujajo same slovenske avtorje, njihovim delom pa je skupna poetičnost in zastavljanje perečih vprašanj, s katerimi se sodobni človek ukvarja tudi danes.

Si predstavljate, da smeh naenkrat utihne zaradi prepovedi? Morda se zdi situacija podobna koronskim zapiranjem družbe in preventivni izolaciji med domačimi štirimi stenami, vendar vas kljub še vedno grenkim spominom na to čudno obdobje vabimo, da v četrtek zvečer na tretjem programu prisluhnete radijski igri Balada o smehu, ki jo je dramaturg Pavel Lužan priredil po pesnitvi pesnika in dramatika Igorja Torkarja. Balada o smehu je avtorjeva prelomna pesnitev, pri kateri se je od do takratne satire odmaknil v bolj osebnoizpovedno pesnjenje. V vlogi pripovedovalke in pripovedovalca pesnitve nastopata Klarisa Jovanović in Veno Dolenc v duetu Duma, ki skoraj trubadursko odpojeta življenjsko usodno zgodbo o boju za smeh in poskrbita za posebno lirično izkušnjo poslušanja.

Pred četrtkovo balado nas v torek na radijskih valovih Radia Prvi čaka še Dobri divji mož avtorja Leopolda Suhadolčana, ki je bil sicer zelo plodovit pisec otroške in mladinske literature. V tej poetični igri prek nerodnega znanstvenika Avgusta Lenarta ustvarjalci v ospredje postavljajo pomen ustvarjalnega dela. Znanstvena pa je tudi ponedeljkova radijska igra Anywhere Out Of This World, ki jo je Boštjan Tadel poimenoval po citatu iz pesmi Charlesa Baudelaira. Znanstveniki v radijski igri, ki je bila leta 2005 kot dramsko besedilo uprizorjena tudi v Mali drami SNG Drama Ljubljana, si dobesedno želijo iz tega sveta – a kaj, ko jih pri tem ne ovira manko tehnologije, temveč kapital in politična moč. Radijska igra z akutnimi težavami sodobne družbe zgošča razpoloženje, ki ga je Baudelaire ubesedoval že v sredini 19. stoletja, srhljivo pa je to, da bi taiste verze lahko zapisal tudi danes: Life is a hospital where every patient is obsessed by the desire of changing beds. One would like to suffer opposite the stove, another is sure he would get well beside the window.

Tudi na sporedu kratke radijske igre poslušamo deli, ki vsaka na svoj način lovita družbeno stanje duha: sredina kratka radijska igra Sprava avtorja Jožeta Felca in prirejevalca Gorana Schmidta na blago ironičen način pripoveduje zgodbo o zgolj poskusu sprave med dvema političnima poloma v majhnem kraju. Pri tej in še posebej pri koncu igre (Bi uganili, kje se politični rivali vendarle vsaj delno pomirijo drug z drugim?) lahko še vedno potegnemo kar nekaj vzporednic tudi z aktualnimi družbeno-političnimi dogodki. Sobotna kratka radijska igra je priredba črtice Vinka Möderndorferja z naslovom Omejen rok trajanja, ki jo je za radio priredila Irena Glonar. Ta kratka radijska igra se obrača v posameznikov notranji svet, ki je v tej igri zelo specifičen: protagonist se namreč po razočaranju v ljubezni pomika k odločitvi, da želi končati svoje življenje. Kako razmišlja v nesrečno usodo vdan posameznik, ki je na življenje prilepljen le še s površino podplatov?

Teden pa v terminu otroške radijske igre končujemo bolj navihano: mladi poslušalci bodo lahko prisluhnili igri Brat je, škrat je, tat je, ki jo je napisal Feri Lainšček, še en izjemno plodovit slovenski avtor. V duhoviti zgodbi pet bratov škratov raziskuje, kdo izmed njih je tat, ki krade drugim štirim bratom. Boste ugotovili, kdo je tisti pravi zmikavt?

Radijske igre takoj ponujajo veliko vprašanj za osebni razmislek, pa tudi vrednotenje družbe, v katero se vključujemo. Vabimo vas, da se nam pridružite ob premišljevanju, prevpraševanju in iskanju možnih rešitev – hkrati pa praznovanju šestdesete obletnice radia ARS, ob kateri pripravljamo pester program tudi v drugih oddajah našega uredništva. Tako vas vabimo, da prisluhnete tudi oddaji Odprta knjiga (urednik oddaje je Alen Jelen), v kateri danes začenjamo branje romana To noč sem jo videl, enega najbolj priljubljenih del Draga Jančarja. S kresnikom ovenčani roman, ki o protagonistki Veroniki Zarnik pripoveduje skozi oči petih pripovedovalcev, interpretira dramski igralec Branko Jordan, režiser zvočne knjige v štiriindvajsetih delih pa je Klemen Markovčič.