Mestna občina Ljubljana (MOL) želi v nekdanji rafineriji sladkorja urediti sodobni galerijski prostor, ki bo popestril ponudbo na področju vizualne in likovne umetnosti. Foto: BoBo
Mestna občina Ljubljana (MOL) želi v nekdanji rafineriji sladkorja urediti sodobni galerijski prostor, ki bo popestril ponudbo na področju vizualne in likovne umetnosti. Foto: BoBo
Ljubljana s prenovljeno Cukrarno kot metropola sodobne umetnosti

Mestna občina Ljubljana je za upravitelja in snovalca programa imenovala javni zavod Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGML).

Z odprtjem Cukrarne MGML dobiva ne le največji prostor za predstavljanje sodobne umetnosti, temveč tudi prostor, kjer se bodo prikazovali različni segmenti umetniškega ustvarjanja in uresničevale produkcije zahtevnejših umetniških projektov tako na področju vizualne kot tudi časovne, glasbene, performativne in drugih oblik umetnosti.

MGML

"Snovanja vizije in poslanstva novega ljubljanskega kulturnega središča smo se lotili z vso odgovornostjo do nove arhitekture in njene neposredne okolice ter s spoštovanjem do zgodovine stavbe," so zapisali v MGML-ju.

"Z odprtjem Cukrarne MGML dobiva ne le največji prostor za predstavljanje sodobne umetnosti, temveč tudi prostor, kjer se bodo prikazovali različni segmenti umetniškega ustvarjanja in uresničevale produkcije zahtevnejših umetniških projektov tako na področju vizualne kot tudi časovne, glasbene, performativne in drugih oblik umetnosti," so dodali.

Prenovljena stavba sicer že od jeseni 2019 gosti umetniške projekte slovenskih ustvarjalcev. V novem prostoru bodo razstave in dogodki, postal pa bo tudi "novo vozlišče kulturnega dogajanja, ki bo v svoje delovanje aktivno vključevalo glas umetnikov, njihove misli, ideje in projekcije sodobnosti".

Zadnji umetniški projekti

Ostanki Cukrarne kot umetnikov medij
Prvo izmed del, narejenih za Cukrarno, je bila intervencija Na poti Mateja Andraža Vogrinčiča. Gre za umetniški poseg v neposredno okolico gradbišča, ki med drugim pomeni eno od točk dostopa do lokacije. V prostorski intervenciji je umetnik obstoječo pot skozi park Ambroževega trga prekril z zdrobljenim materialom opečnate kritine nekdanje tovarne.

Z uporabo materialnih ostankov Cukrarne je park povezal s procesom obnove zgradbe, umetniška intervencija, ki jo je mogoče videti še danes, pa namiguje na njeno spremembo iz rafinerije sladkorja v center kulture.

Od varovanja voda do opek
V marcu 2021 so v parku na Ambroževem trgu prikazali projekt umetnice Robertine Šebjanič So_zvočje 1884 km. Delo z zvočnimi posnetki in večkanalno videoinstalacijo obravnava vodno pot reke Ljubljanice, ki teče ob Cukrarni, pa tudi njeno obsežno kraško zaledje – ponikalnice.

S projektom je umetnica želela opozoriti predvsem na vprašanja okoljske pravičnosti, ob tem pa poudariti vpliv človeka na okolje v obliki nadzorovanja voda, izkoriščanja njihove plovnosti in izčrpavanja njihovih naravnih virov.

K sodelovanju pri projektu Opeke 1828–2020 so lani povabili šest umetnikov in vsakemu kot izhodišče ponudili deset opek.

Opeke, ki so bile nekoč del stavbe Cukrarne, so postale temeljni gradnik novih projektov, s katerimi so se umetniki vsak na svoj način odzvali na zgodovino stavbe, obdobje zgodnje moderne ali ne nazadnje tudi na opeko kot temeljni gradbeni element.