Romunsko-nemška koprodukcija, ki predstavlja romsko družino z devetimi otroki, je na ogled na tekmovalnem programu 23. Festivala dokumentarnega filma (FDF).

Družine, kot je Enachejeva, živijo povsod po svetu, je dejal režiser Radu Ciorniciuci. Foto: Imdb/zajem zaslona
Družine, kot je Enachejeva, živijo povsod po svetu, je dejal režiser Radu Ciorniciuci. Foto: Imdb/zajem zaslona

Režiser je v pogovoru z vodjo filmskega programa v Cankarjevem domu Simonom Popkom dejal, da si je po letih novinarskega dela pretežno v tujini želel ustvariti neodvisni film o tem, kako so se lokalni oblastniki pripravljali, da bodo zapuščeno smetišče v bližini Bukarešte spremenili v naravni park.

"Hujše kot so okoliščine, bolj smo iznajdljivi"

Popek je med pogovorom spomnil tudi na nedavne uspehe romunskega filma. Režiser Radu Jude je na 71. filmskem festivalu v Berlinu prejel zlatega medveda za film Bad Luck Banging or Loony Porn, kar dve nominaciji za oskarja pa ima dokumentarec Kolektiv režiserja Alexandra Nanaua, zmagovalec lanskega FDF-ja. Na vprašanje, zakaj meni, da je romunski film že 15 let tako uspešen, je Ciorniciuc odvrnil, da gre morda za značaj Vzhodnoevropejcev, "hujše kot so okoliščine, bolj smo iznajdljivi".

Sprva je želel posneti reportažo o tem, kako nameravajo spremeniti omenjeni kraj "z zanimivo zgodovino, a slabim slovesom".

Krožile so, denimo, urbane legende, da se po območju potepajo divji psi, ki raztrgajo ljudi. Ker nihče ni hodil tja, se je v bližini smetišča razbohotila narava. Na robu večmilijonskega mesta je tako sčasoma nastal izjemen in kompleksen ekosistem, kjer so odkrili več sto živalskih in rastlinskih vrst, večinoma zaščitenih.

Nepričakovan preobrat zgodbe
Ciorniciuc pa je nekega dne s partnerko in soscenaristko filma Lino Vdovii med snemanjem materiala med grmovjem zagledal brata iz družine Enache, kako le 400 metrov stran od trgovin napol gola tekata po grmovju. To je vzbudilo njuno pozornost in tako je začela zoreti odločitev, da v ospredje zgodbe postavijo Gica Enacheja in njegovo številčno družino, ki je v parku našla svoj dom in tam živela v sožitju z naravo. Dokler se v njihovo idilo niso vmešale oblasti in jim "pomagale" tako, da so jim našle stanovanje v mestu, otrokom pa zagotovile šolanje.

Delo in sožitje
"Vez med člani družine ni bila kovana le z ljubeznijo, temveč tudi z voljo do življenja. Samo s skupnim delom in sožitjem je družina lahko preživela v tem neprijaznem okolju. To je bil njihov ščit pred nevarnostmi znotraj delte in zunaj nje. Vendar je v naši družbi neodvisnost temeljna prvina družbenega vključevanja. Kmalu po selitvi v mesto so družinski člani ugotovili, da je udobno življenje dosegljivo le z neodvisnostjo. Vzajemno delo in življenje nista bila več mogoča," so režiserjeve besede povzeli na FDF-ju.

Sorodna novica Kaj prinaša letošnji virtualni Festival dokumentarnega filma?

Univerzalna zgodba
Popek je poudaril, da film podaja "univerzalno zgodbo o gentrifikaciji in vsiljevanju pravil določenim manjšinam".

Režiser se je strinjal, da družine, kot je Enachejeva, živijo povsod po svetu in pripadajo različnim manjšinam, zato si etnične pripadnosti družine Enache ni želel posebej izpostavljati.

Učinkoviteje se mu je zdelo, da njenim članom ponudi platformo, v kateri so lahko ljudje: "Da jim daš možnost povezave z občinstvom, z drugimi ljudmi, na človeški, in ne na politični ravni."