Kot je napovedal na Mednarodnem filmskem festivalu v Liegeu, bo zadnjič v filmu nastopil jeseni. Na mednarodnem prizorišču smo ga nazadnje videli v filmu Asterix na olimpijskih igrah, ki sta ga leta 2008 posnela Frederic Forestier in Thomas Langmann, zatem pa je odkril veliko ljubezen do gledališča.

81-letni igralec je prepričan, da je trenutek za slovo od filmskega sveta, v katerega je bil vpet kar šest desetletij: "Podobno kot boksar, ki si ne želi preveč boriti, si tudi jaz ne želim več preveč igrati v filmih." Zadnjič ga bomo videli ob Juliette Binoche, ki jo je Delon opisal kot čudovito igralko, s katero je prijetno sodelovati. Nastopila bosta v filmu, ki ga bo posnel Patrice Leconte.

Delon, ki se je v dolgi karieri uveljavil kot eden najuspešnejših evropskih igralcev - posebej naklonjeno mu je menda občinstvo na Japonskem, kjer spada med najbolj priljubljene zahodne zvezdnike -, je veliki prelom doživel z vlogo v filmski priredbi romana Patricie Highsmith Nadarjeni gospod Ripley, naslovljeni V zenitu sonca, mednarodno pozornost pa je vzbudil leta 1960 z vlogo v filmu Luchina Viscontija Rocco in njegovi bratje.

Obraz hladnega preračunljivca
Najbolj prepoznaven je po vlogah hladnih in preračunljivih likov v akcijskih filmih, manj po komičnih vlogah. Med njegovimi najvidnejšimi nastopi velja omeniti Samuraja (1967) in Policaja (1972) v režiji Jean-Pierra Melvilla, Gospod Klein (1976) v režiji Josepha Loseyja ter Nouvelle vague (1990) v režiji Jean-Luca Godarda.

Časopisje je polnil tudi zaradi vpletenosti v nekaj škandalov. Povezovali so ga s podzemljem, med drugim pa je veliko prahu dvignila tako imenovana afera Marković - Delonovega telesnega stražarja Stevana Markovića so našli umorjenega v zelo nenavadnih okoliščinah. Rumeni tisk je njegovo ime preplavilo tudi, ko je bil v zvezi z igralko Romy Schneider med letoma 1959 in 1963.

Gledališče – najlepša stvar na svetu
Delon, ki se je leta 2012 umaknil iz soja žarometov, je oče štirih otrok, živi pa med Francijo in Švico. Zadnje čase se posveča predvsem gledališču, za katerega pravi, da je zanj "najlepša stvar na svetu".

Je dobitnik številnih nagrad, med drugim cezarja za najboljšega igralca za vlogo v filmu Notre Histoire, v Berlinu pa so mu leta 1995 podelili častnega zlatega medveda. "Spoznal sem vse in prejel sem vse, vendar prava sreča je dajati," je nekoč dejal.