Baza slovenskih filmov za božič podarja prve gibljive slike slovenskega filma

Karol Grossmann je bil prvi Slovenec, ki je snemal s filmsko kamero

Baza slovenskih filmov za božič podarja na ogled prve slovenske filme, ki jih je Karol Grossmann posnel v Ljutomeru: Odhod od maše v Ljutomeru (1905), Sejem v Ljutomeru (1906) in Na domačem vrtu (1906).

Vsi trije filmi bodo v spletni Bazi slovenskih filmov objavljeni za nedoločen čas, saj niso več avtorsko zaščiteni in so prešli v javno domeno.

Razvoj slovenskega filma je leta 1905 sprožil navdušenec nad fotografijo, odvetnik Karol Grossmann. Navdušenca nad statičnimi podobami resničnosti pa so hitro navdušile tudi gibljive slike, in ker mu je gmotni položaj omogočil nakup filmske kamere, se je kaj hitro tudi sam poskusil v vlogi režiserja. Zapustil nam je kratke filme Odhod od maše, Sejem v Ljutomeru in Na domačem vrtu (iz tega filma je prizor na fotografiji). .Foto: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS

Grossmannovi filmi so, poleg filmov režiserja in producenta Veličana Beštra, trenutno edini slovenski filmi, ki niso več avtorsko zaščiteni in so prešli v t. i. javno domeno, zato bodo v Bazi slovenskih filmov dostopni za nedoločen čas, so sporočili iz zavoda za širjenje filmske kulture Filmoteka. Na njihovi spletni filmi jih najdete pod zavihkom Dogodki.

Odhod od maše je vstop v slovenski film
Trije Grossmannovi filmi so skupaj dolgi nekaj malo več kot štiri minute in predstavljajo pomemben dokumentarni zapis, ki razkriva življenje v zgodnjem 20. stoletju. Obenem pa pričajo tudi o tem, da so se Slovenci že desetletje po prvi filmski predstavi bratov Lumiere, ki se je v zgodovino zapisala kot začetek kina, tudi sami začeli navduševati nad noviteto, kakršno so v tistem času predstavljale gibljive slike, so zapisali pri Filmoteki.

Delček zgodovine, ki bi se prav lahko izgubil
Sicer odvetnik, literat in fotograf Grossmann se je kot pionir slovenskega filma v zgodovino zapisal šele konec 40. let preteklega stoletja, in to zgolj po srečnem naključju. Filmski teoretik in kritik France Brenk je bil v tistem času zaradi sodnega postopka primoran poiskati pravno pomoč. Na sodišču ga je zastopal odvetnik Vladimir Grosman, sin Karola Grossmanna, ki mu je v pogovorih omenil, da doma še vedno hranijo kolute s filmi, ki jih je posnel njegov oče.

Čast oznake prvi slovenski film je pripadla Odhodu od maše iz leta 1905. Foto: Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS

Filme, posnete na 17,5-milimetrski trak s perforacijo na sredini, so leta 1968 presneli na standardni 16-milimetrski filmski trak. Hrambo je takrat prevzel novoustanovljen Slovenski filmski Arhiv pri Arhivu RS, kjer jih hranijo še danes.

Digitalizirani ob stoletnici
Ob stoletnici slovenskega filma leta 2005 so izvirni trak digitalizirali in restavrirali v Nemčiji ter naredili nov filmski 35-milimetrski negativ. Za namen objave na spletu so restavrirani negativ v ločljivosti 4K sponzorsko digitalizirali v podjetju Iridium film, ki se tudi sicer ukvarja z digitalizacijo in restavriranjem filmske dediščine.

V Filmoteki s projektom Baza slovenskih filmov povezujejo slovenske filme z občinstvom in si tako prizadevajo za boljšo dostopnost in popularizacijo domače avdiovizualne produkcije. Z geslom Kultura je zakon, zato spoštujem avtorske pravice ozaveščajo gledalce o pomenu zakonite uporabe avtorskih del. Prav zato so se odločili za objavo prvih slovenskih filmov, podobno pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje, so še zapisali pri Filmoteki.

Projekt je nastal na pobudo Filmoteke in po zaslugi sodelovanja Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu RS ter zavoda za kulturne dejavnosti Iridium film.