Roman Polanski (na sliki z ženo Emmanuelle Seigner) tistih devetih mesecev v hišnem priporu ni preživel v brezdelju. Foto: EPA
Roman Polanski (na sliki z ženo Emmanuelle Seigner) tistih devetih mesecev v hišnem priporu ni preživel v brezdelju. Foto: EPA
John C. Reilly
vloga, od katere je odstopil matt Dillon, je na koncu pristala pri Johnu C. Reillyju. Foto: EPA

77-letni Polanski, ki se je po lanskem medijskem cirkusu okrog njegove aretacije, (ne)izročitve in vrnitve v filmsko areno z dokaj dobro sprejetim trilerjem Pisatelj v senci (Ghost Writer), se je lotil snemanja drame Carnage, ki bo pravzaprav filmska ekranitacija drame tudi pri nas precej priljubljene Yasmine Reze Bog masakra (2006). V filmski različici bodo med drugimi nastopili Kate Winslet, John C. Reilly, Jodie Foster in Christoph Waltz. Masaker bi lahko v kinematografe prišel že pred božičem.

Scenarij je oskarjevec Polanski v sodelovanju s francosko dramatičarko Rezo pisal še med večmesečnim hišnim priporom v svoji vili v švicarskem letovišču Gstaad.

Med mnogimi nagradami, ki jih je dobila ta doslej vedno v New York postavljena tragikomedija, je bila uprizoritev na Broadwayu nagrajena tudi s tremi ameriškimi gledališkimi nagradami tony (za najboljšo dramo, režijo in igralko). Ljubljanska Drama je Boga masakra premierno uprizorila 21. decembra 2007, doživela pa je 60 ponovitev.

Ko gre "pomenek med odraslimi" v franže
Izvirni Bog masakra je zgodba o dveh zakonskih parih, ki se spoznata, ker sta se njihova sina v šoli stepla. Spor je nastal, ker 11-letni Bruno ni dovolil, da bi se Ferdinand priključil njegovi 'tolpi'. Deček je tako vrstniku s palico izbil zobe, dogodek pa je privedel do (na začetku čisto mirnega, civiliziranega) srečanja staršev. Ferdinandov oče Alain je odvetnik, ki se ne more odtrgati od prenosnega telefona, vloga matere Annette pa je očitno le upravljanje moževega premoženja. Brunov oče Michel je trgovec, ki skrbi za svojo bolno mater, medtem ko njegova žena Véronique piše knjigo o Darfurju.

Srečanje "svetovljanskih ljudi", ki se zadeve skušajo lotiti strpno, se začne z običajno kavo in konča se z belim rumom, kar kaže na to, da v tem svetu ni več varovalnih mehanizmov, ni več družine, pa tudi politična korektnost ne deluje.

Starši le sprva delujejo odraslo, kmalu pa pokažejo nič manj nezrelo, otročje vedenje in se zapletajo v nesmiselne prepire o temah, kot so šovinizem, rasizem in homofobija. Ni povsem znano, ali sta Polanski in Reza dramsko besedilo in nočni prepir štirih likov razširila ali ostala pri izvirni različici.