Salman Rushdie in njegovi Satanski stihi, ki so mu za zmeraj spremenili življenje. Foto: AP
Salman Rushdie in njegovi Satanski stihi, ki so mu za zmeraj spremenili življenje. Foto: AP

To gorje se je nad Salmana Rushdieja, britanskega pisatelja indijskega rodu, zgrnilo zaradi romana Satanski stihi, ki je izšel leta 1989. Vendar - za številne muslimane je bil sporen predvsem naslov knjige, ki naj bi bil bogokleten. Nanaša se namreč na verze, ki naj bi bili domnevno vrinjeni v zgodnjo različico Korana in pozneje izbrisani.

Fatva ajatole, poklon kraljice
In čeprav Rushdie danes živi med Veliko Britanijo in ZDA ter je od leta 2007 znan kot "sir Salman", je smrtna obsodba močno zaznamovala njegovo življenje, vplivala pa je tudi na številne druge avtorje po vsem svetu.

Obsodba iranskega verskega in političnega voditelja Ruholaha Musavija Homeinija je pisatelja prisilila, da je celo desetletje večino časa preživel skrivaje in pod 24-urno policijsko zaščito. Življenje nenehnega skrivanja, selitev in lažnih identitet ... Štirikrat poročen in oče dveh otrok pa si je kljub številnim selitvam, za nekatere niso vedeli niti njegovi družinski člani, nato uredil življenje.

Zadnji, dvanajsti roman Salmana Rushdieja nosi naslov Two Years Eight Months and Twenty-Eight Nights (slov. Dve leti, osem mesecev in 28 noči), kar je - če preračunamo - 1001 noč. Foto: Emilio Esbardo/Internationales Literaturfestival Berlin
Zadnji, dvanajsti roman Salmana Rushdieja nosi naslov Two Years Eight Months and Twenty-Eight Nights (slov. Dve leti, osem mesecev in 28 noči), kar je - če preračunamo - 1001 noč. Foto: Emilio Esbardo/Internationales Literaturfestival Berlin

"Prva nota temačne skladbe"
Leta 2012 je v svojih spominih zapisal, da je bila fatva zanj "prva nota temačne skladbe". Po skoraj 30 letih od njene razglasitve pa se na smrtno obsodbo ne ozira več pretirano, zaveda pa se, da ni popolnoma varen. Fatvo nad Rushdiejem je šele leta 2016 obsodila Švedska kraljeva akademija iz Stockholma, ki je želela v povezavi z zadevo ohraniti neodvisen položaj. Član akademije Tomas Riad je zapisal, da smrtna obsodba zaradi literarnega dela predstavlja resno kršitev svobode govora.

Neodvisnost literature od politike je ključnega pomena za civilizacijo in jo je treba braniti pred napadi tistih, ki imajo maščevalne nagibe oziroma zagovarjajo cenzuro, je pojasnil Riad.

Sorodna novica Salman Rushdie: "Imamo, kar si drugi želijo, in ne pustimo si tega vzeti."

Rushdie sicer slovi po zelo obsežnih delih, s katerimi je redno zastopan na seznamih finalistov za najuglednejše svetovne literarne nagrade. Za roman Otroci polnoči je leta 1981 prejel nagrado booker, leta 2014 pa nagrado pen/pinter za izjemne dosežke.

Njegov zadnji, dvanajsti roman nosi naslov Two Years Eight Months and Twenty-Eight Nights (slov. Dve leti, osem mesecev in 28 noči), kar je - če preračunamo - 1001 noč in gre torej za aluzijo na znano zbirko arabskih ljudskih pravljic, pripovedk, novel in anekdot. Zgodba pa je tipično rushdiejevska: magično realistična in zgodovinsko fiktivna, poganja jo boj med razumom in verovanjem, vendar gre hkrati za Rushdiejevo najzabavnejše delo do zdaj.

Trideset let po izreku smrtne obtožbe
Dokumentarec Williama Karla, naslovljen Salman Rushdie, s smrtjo za petami, ob trideseti obletnici fatve slika intimni portret človeka z neverjetno usodo. Sprehodi se skozi njegovo življenje in književna dela ter prepleta redko videne arhivske posnetke z ekskluzivnim intervjujem, ki je pred kratkim nastal na pisateljevem domu v New Yorku.

Salman Rushdie, s smrtjo za petami, francoska dokumentarna oddaja