Chinonye Chukwu je postala prva temnopolta ženska v zgodovini, ki je prejela glavno nagrado festivala Sundance. Foto: EPA
Chinonye Chukwu je postala prva temnopolta ženska v zgodovini, ki je prejela glavno nagrado festivala Sundance. Foto: EPA

Clemency je zgodba o jetniški paznici v primežu krize vesti. Igra jo Alfre Woodard, Aldis Hodge pa je kaznjenec, do katerega začuti usmiljenje. "Scenarij sem napisala, ker sem hotela, da bi občinstvo in tudi jaz sama stopila v stik z ekosistemom ljudi, povezanih z zapori. Kot družba moramo nehati ljudi enačiti z njihovimi najnizkotnejšimi dejanji, narediti moramo konec masovnemu zapiranju ljudi, zrušiti industrijski kompleks zaporov ter svojo skupnost utemeljiti v resnični pravičnosti, milosti in svobodi. Vse to je povezano z našo notranjo radostjo, ki je nihče ne more zapreti ali usmrtiti."

Alfre Woodard v filmu Clemency. Foto: IMDb
Alfre Woodard v filmu Clemency. Foto: IMDb

Posebej velja omeniti tudi dvojno nagrajeni film The Last Black Man in San Francisco, ki tematizira gentrifikacijo (postopno preobrazbo mestnih predelov v prostore višjih družbenih razredov) v San Franciscu. Joe Talbot je dobil nagrado za najboljšo režijo, film pa še posebno priznanje žirije za najboljše umetniško sodelovanje.

Raj neodvisnega filma ali pa v službi Hollywooda?
Čeprav je festival Sundance v zadnjih letih tarča kritik, da se odmika od svojih "indie" korenin in se udinja Hollywoodu, ki na festivalu redno išče "naslednjo veliko uspešnico", pa je treba priznati, da sta letos slavili raznolikost in dobra zastopanost ženskih avtoric. Med 23 filmi, ki so si razdelili 28 festivalskih nagrad, je trinajst takih, ki so jih režirale ženske, osem takih, ki so jih režirali temnopolti ljudje in en tak, ki ga je režiral predstavnik LBTQ skupnosti.

V kategoriji najboljšega ameriškega dokumentarca je slavil film One Child Nation, ki sta ga režirali Nanfu Wang in Jialing Zhan, tematizira pa kontroverzno kitajsko politiko enega otroka na družino.

Čeprav je festival Sundance v zadnjih letih tarča kritik, da se odmika od svojih
Čeprav je festival Sundance v zadnjih letih tarča kritik, da se odmika od svojih "indie" korenin in se udinja Hollywoodu, ki na festivalu redno išče "naslednjo veliko uspešnico", pa je treba priznati, da sta letos slavili raznolikost in dobra zastopanost ženskih avtoric. Foto: EPA

Glas ljudstva
V dokumentarcu Knock Down the House avtorica Rachel Lears predstavi štiri političarke, ki so na lanskih strankarskih volitvah izzvale vodilne demokratske politike; posebej je izpostavljena Alexandria Oscasio-Cortez in njena uspešna kampanja. Film je osvojil nagrado občinstva v kategoriji dokumentarnih filmov. Med igranimi filmi je občinstvo izbralo film režiserja Paula Downsa Colaizza Brittany Runs a Marathon, za katerega je studio Amazon že odkupil distribucijske pravice za 14 milijonov dolarjev.

Nanfu Wang in Jialing Zhan, avtorici nagrajenega dokumentarca One Child Nation. Foto: EPA
Nanfu Wang in Jialing Zhan, avtorici nagrajenega dokumentarca One Child Nation. Foto: EPA

Makedonski uspeh
Večer je bil uspešen tudi za makedonski film: Tamara Kotevska in Ljubomir Stefanov sta avtorja dokumentarca Honeyland, ki dokumentira boj proti izumrtju čebel. Dobil je veliko nagrado žirije za tuji dokumentarec, posebno nagrado žirije za fotografijo (zasluge zanjo imata Fejmi Daut in Samir Ljuma) ter še posebno nagrado za "spodbujanje sprememb".

V kategoriji tujega igranega filma je slavila Joanna Hogg z dramo o disfunkcionalnem razmerju The Souvenir.

Redfordova upokojitev
Letošnji Sundancea si bo filmska srenja definitivno zapomnila še po nečem: to je bilo leto, v katerem se je upokojil glavni javni promotor in ustanovitelj festivala, 82-letni Robert Redford. Njegovo slovo niti ni presenetljivo, če se spomnimo, da je lani najavil, da je bil celovečerec Starec in pištola njegova zadnja igralska vloga.