"Upam, da se bo tokrat posrečilo," je 87-letni skladatelj prostodušno priznal v nedavnem intervjuju za Reuters. V preteklosti je Akademija Morriconeja med drugim nominirala za glasbeni prispevek k filmom Bugsy (1991), Malena (2000) in Nedotakljivi (1987), a osebno ga najbolj boli spomin na leto 1986, ko se je za oskarja potegoval z glasbo za film Misijon - speljal pa mu ga je Herbie Hancock (Round Midnight).

Odkupili so se mu s častnim oskarjem
"Nisem prepričan, da bom zmagal, zato grem na podelitev umirjen, sproščen in v upanju, da bo šlo vse v redu," pravi Morricone, ki pa v gledališču Kodak le ni bil vselej spregledan: leta 2007 je častnega oskarja dobil za "svoj veličasten in raznolik prispevek k umetnosti filmske glasbe".

Glasbena podlaga filma Osovraženih osem je letos že dobila zlati globus in nagrado bafta; londonskega slavja se Morricone sicer ni mogel udeležiti, ker je trenutno ravno sredi turneje.

"Vse skupaj je nepričakovano in fantastično; pri moji vrsti dela po navadi ne razmišljaš o njegovih pozitivnih ali negativnih učinkih," razmišlja skladatelj. "Negativnih po navadi ni, razen če je film čista polomija ali ljudem res ni všeč glasbena podlaga. Ampak tokrat se je vse lepo izšlo, hvala bogu. Srečen sem, osupel."

Še pred podelitvijo, ki se bo zgodila 28. februarja, bodo Morrisoneja v Los Angelesu počastili še z zvezdo na Pločniku slavnih; med govorniki na slavnostnem rezanju traku bo tudi Quentin Tarantino.

Klicu glasbe se je Ennio Morricone prepustil že v mladosti. Po študiju glasbe v Rimu je sprva skladal popularne pesmi, filmsko glasbo pa je začel pisati v šestdesetih letih, zlatih časih italijanske kinematografije. Ognjeni krst je prestal leta 1961, v filmu Il Federale Luciana Salceja; od takrat je z glasbo podložil že več kot 450 filmov.

Na vprašanje, ali ima kako etapo svoje kariere v še posebej lepem spominu, diplomatsko odgovarja, da mu je pri srcu več režiserjev: "Nočem povedati, kateri so moji najljubši, saj jih je kar nekaj. Na to raje ne odgovarjam." Najširši množici pa so verjetno znane Morriconejeve melodije iz vesternov Za prgišče dolarjev in Dober, grd, hudoben Sergia Leoneja. Na torkovem koncertu v Londonu se je občinstvo po poročanju recenzentov najbolj navdušeno odzvalo z žvižganjem in ploskanjem ob melodiji za Bilo je nekoč na Zahodu.

O svojem ustvarjalnem procesu Morricone prav tako ne razpreda: "Včasih potrebuješ samo idejo, ki postane nekaj uporabnega, ko jo razviješ. Včasih pa ideje sploh ni, nekaj iščeš in v trenutku, ko to najmanj pričakuješ, te doleti. Ampak ne vem, kako, zame je to še vedno skrivnost."