12 jeznih mož je na filmskih platnih pogorel. Svojo vrednost in veljavo je dobival in večal iz leta v leto. Foto: EPA
12 jeznih mož je na filmskih platnih pogorel. Svojo vrednost in veljavo je dobival in večal iz leta v leto. Foto: EPA
Režija: Sydney Lumet
Scenarij: Reginald Rose
Igralci: Henry Fonda, Joseph Sweeney, Lee J. Cobb, E. G. Marshall ...
Dolžina: 96 minut
Žanr: Drama
Premiera: 13. 4. 1957
Nagrade: 3 nominacije za oskarja
12 jeznih mož
Porotniki so brezosebni, saj se med seboj kličejo po številkah - sedežev, na katerih so sedeli med sojenjem. V zadnjem kadru se med seboj predstavita le porotnika št. 8 in 9 - tista, ki sta bila najbolj zaslužna za končni razplet. Foto: EPA

Zgodba je preprosta. Film se začne s koncem sojenja, na katerem je mlad fant obtožen umora svojega očeta. Sodnik razloži porotnikom njihovo nalogo, nato sledimo 12-erici, ki v majhni sobici debatira o usodi obtoženca.

Izraz "debatira" je milo rečeno pretirana, saj je večina enotna, da je fant resnično ubil očeta. Ker večina želi čim prej končati sojenje, se sploh ne zgodi pričakovana in potrebna debata. Takoj se lotijo glasovanja, ki pokaže razmerje 11:1 (za krivdo). Edini, ki vsaj malo podvomi, je porotnik št. 8 (Henry Fonda). To seveda razjezi preostale porotnike, ki so prisiljeni, da se začenjajo pogovarjati o primeru.

Izjemni scenarij gonilo drame
Gledalec nato stopi v vrtiljak dogajanja, preobratov in presenetljivih spoznanj, ki neprestano rušijo razmerja sil na prizorišču. Zasluga gre prvenstveno odličnemu scenariju Reginalda Rosa, saj film temelji na izjemnem besedilu, ki omogoča, da igralci (tako verbalno kot z govorico telesa) iz sebe iztisnejo širok spekter čustev in notranjih stisk, o katerih niti pomisliti ne moremo, ko prvič vidimo 12-erico porotnikov.

Bistvo filma ni iskanje morilca
Naslednja vrlina filma je, da ga niti ne zanima iskanje resničnega morilca. V ospredje je potisnjen ameriški pravni sistem, ki temelji na tem, da obtoženca ne smejo obsoditi, če obstaja dvom onkraj utemeljenega suma. Vse dodatne teme, ki se "izcimijo" ob tem elementu (rasni in etični predsodki, družinski odnosi ...), so le dodatni sladkorček.

Lumet stopnjuje do občutka klavstrofobije
Svoje je dodal tudi režiser Sydney Lumet, za katerega je bil to sploh prvi celovečerec. V njem je takoj nakazal svoj nesportni talent in občutek za dogajanje na filmskem platnu. Prvo tretjino vsega ure in pol dolge mojstrovine je tako posnel nad "višino oči", nato kamera do konca vse bolj spušča, zadnja tretjina filma je tako posneta pod višino oči, s čimer Lumet ustvari občutek klavstrofobije, ki se sklada z vse bolj napeto situacijo in odnosi med akterji.


Kratke in sladke
- Scenarist Reginald Rose je idejo za film dobil, potem ko je sam opravljal vlogo porotnika. Najprej je scenarij napisal za TV-film, nato pa še za celovečerni film.
- Henry Fonda je poleg glavne vloge opravil tudi vlogo producenta. Ta ga je tako izčrpala in razočarala, da nikoli več ni opravljal te vloge.
- Film so posneli v vsega treh tednih, proračun pa je bil 350.000 dolarjev.
- Sydney Lumet je od igralcev zahteval, da so bili več ur zapored skupaj v isti sobi (ne da bi v tem času opravili kakršno koli snemanje), da bi občutili "stisko" pravih porotnikov.
- Izkupiček v kinodvoranah je bil izjemno slab, zato se je Fonda odpovedal svojemu honorarju.

Filmska zapuščina
-
Posneli so štiri TV-filme
- V več kot 30 TV-serijah je eden izmed delov "priredba" te Lumetove mojstrovine


Slavko Jerič

 

Režija: Sydney Lumet
Scenarij: Reginald Rose
Igralci: Henry Fonda, Joseph Sweeney, Lee J. Cobb, E. G. Marshall ...
Dolžina: 96 minut
Žanr: Drama
Premiera: 13. 4. 1957
Nagrade: 3 nominacije za oskarja