Režiser Miha Hočevar, ki je med drugim posnel tudi mladinski film Distorzija, pravi, da gre gotovo del zaslug za takšen uspeh filma Gremo mi po svoje tudi Juriju Zrnecu, ki je pred dobrim mesecem dni v Portorožu prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo. Foto: Kolosej
Režiser Miha Hočevar, ki je med drugim posnel tudi mladinski film Distorzija, pravi, da gre gotovo del zaslug za takšen uspeh filma Gremo mi po svoje tudi Juriju Zrnecu, ki je pred dobrim mesecem dni v Portorožu prejel vesno za najboljšo glavno moško vlogo. Foto: Kolosej
Gremo mi na svoje
Gremo mi po svoje je nastal v produkciji Vertigo/Emotionfilma in v koprodukciji z RTV Slovenija. Film je sofinanciral Filmski sklad RS. Foto: MMC RTV SLO

Film Gremo mi po svoje je tako prehitel film Kajmak in marmelado Branka Đurića iz leta 2003, ki je bil vse do Petelinjega zajtrka (režiser Marko Naberšnik) najbolj gledan slovenski film. Zadnji omenjeni je tako od jeseni leta 2007 na prvem mestu. Ogledalo si ga je 183.000 gledalcev, a mu Hočevarjeva komedija z Jurijem Zrnecem v glavni vlogi in več kot 50 mladimi igralci kar lepo sledi.

Z doseženim obiskom si je Gremo mi po svoje že prislužil štiri zlate role in eno veliko zlato rolo, ki so jo ustvarjalci za preseženih 125.000 gledalcev prejeli v sredo.

Prve pohvale za film so deževale že na Festivalu slovenskega filma v Portorožu, kjer ta je prejel nagrado občinstva, Jurij Zrnec pa vesno za najboljšo moško glavno vlogo. A po besedah režiserja "ideja ni bila narediti samo še en mladinski film, ampak ustvariti huronsko in napeto komedijo na privlačnih lokacijah z odlično produkcijsko kondicijo, ki bo lahko kar se le da dolgo kljubovala času in združevala otroke in starejše več generacij".

Zgodba se dogaja na taborjenju ob Soči, kjer starešina preresno jemlje taborništvo in vzgojo otrok ter s tem povzroča številne komične zaplete. Fantje se bolj kot za taborniški red in veščine zanimajo za sosednji, športno-umetniški tabor, kjer taborijo dekleta. Zapleti med otroškimi in odraslimi liki potekajo na lokacijah Triglavskega narodnega parka in stkejo himno naravi, čisti otroški duši, zdravi pameti, ljubezni, humorju in optimističnemu pogledu na življenje, so še zapisali ustvarjalci.