Ita Rina, s pravim imenom Italina Lida Kravanja, se je rodila 7. julija 1907 v Divači. Obiskovala je gimnazijo v Ljubljani. Ko se je leta 1926 potegovala za naziv za mis Jugoslavije, so jo opazili predstavniki nemškega podjetja Ostermayer. Povabili so jo na poskusno snemanje in še istega leta je debitirala v filmu Kaj otroci prikrivajo staršem. Foto: TV Slovenija
Ita Rina, s pravim imenom Italina Lida Kravanja, se je rodila 7. julija 1907 v Divači. Obiskovala je gimnazijo v Ljubljani. Ko se je leta 1926 potegovala za naziv za mis Jugoslavije, so jo opazili predstavniki nemškega podjetja Ostermayer. Povabili so jo na poskusno snemanje in še istega leta je debitirala v filmu Kaj otroci prikrivajo staršem. Foto: TV Slovenija
Nastopala je v čeških in nemških filmih in postala ena najbolj znanih slovenskih igralk v 20. in 30. letih preteklega stoletja. Foto: TV Slovenija
Marta Frelih (na fotografiji z Radom Likonom) je diplomirala iz kostumografije in modnega oblikovanja na Neue Kunstschule v Zürichu ter iz likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Končala je magistrski študij na ljubljanskem AGRFT-ju ter prejela doktorat na kölnski Fakulteti za humanistične študije. Leta 2008 je posnela svoj filmski prvenec Ivana Kobilca – portret slikarke, kmalu zatem pa še film Alma Karlin – samotno potovanje, ki ji je prinesel vesno za najboljši dokumentarec in kostumografijo na festivalu v Portorožu. Ita Rina – filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood je že tretji avtoričin film o pomembnih Slovenkah. Foto: TV Slovenija/Rado Likon
Ita Rina
V Franciji so jo imenovali »velika umetnica« ter jo primerjali z Greto Garbo in Marlene Dietrich, v Latviji in na Hrvaškem so jo opevali v pesmih, Čehi pa so jo imeli za »veliko tragedinjo filmskega platna«. Foto: TV Slovenija

Na prvem programu nacionalke danes ob 20.05 ne zamudite filma Ita Rina – filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood, dokumentarne pripovedi o vzponu in padcu Ite Rine, filmske zvezde nemega filma na prehodu v zvočni film.

Resnična življenjska usoda Ide Kravanje je sama po sebi filmska: mlado dekle iz Divače pobegne od doma in kljub materini prepovedi opravi avdicijo za film v Berlinu, ki je bil v tistem času filmska metropola Evrope. Film režiserke in scenaristke Marte Frelih je poleg konkretne življenjske zgodbe tudi univerzalna pripoved o malem človeku, ki mu uspe veliki preboj v svetu in ki v gledalcu budi pogum, občudovanje, simpatijo, optimizem in posredno identifikacijo.

Prva gola Slovenka na filmskem platnu
V življenju je naša protagonistka zamenjala kar tri imena in priimke. O njej je v tistem času doma in po svetu napisanih več člankov kakor o katerem koli drugem Slovencu ali Slovenki. Vztrajno polni stolpce obrekljivih časopisov, s trači o njenem delu pri filmu in njenih ljubezenskih aferah, ki krožijo med Zagrebom, Ljubljano in Beogradom. Oboževalci popolnoma okupirajo železniško postajo v Beogradu, kamor pride na premiero svojega filma, samo da bi jo vsaj za hip uzrli. Je tudi prva Slovenka, ki se gola pojavi na filmskem platnu. Posname več kot štirideset filmov in večkrat zavrne mamljive ponudbe iz ZDA in namesto v Hollywood odpotuje v Beograd.

Strmoglavi vzpon in prav tako hitri zaton
Vrhunec kariere Ite Rine je nedvomno film Erotikon. Ko so ga prvič prikazali, je dobesedno stresel Evropo. Ita Rina je s to vlogo postala zvezda, ki je imela na dosegu roke mamljive vloge, sanjske honorarje, na njen naslov pa so prihajala pisma oboževalcev. Erotikon je dvignil tudi precej prahu zaradi svojega naslova in nekaj golih prizorov, zato pa je bil tudi eden najbolj gledanih filmov leta.

Ito Rino so šele nato začeli hvaliti tudi slovenski časopisi, ki so bili do takrat polni posmeha in dvoma o naši prvi filmski igralki. Revija Razgled jo je razglasila za vzgled "emancipirane moderne žene".

Igralkinemu odhodu v Beograd je sledil strm padec njene kariere. Kakšno je bilo njeno življenje potem? In razplet njene kariere? Kdo je bila ta pogumna, trmasta in muhasta filmska zvezda? Kaj jo žene in kaj stoji za njenimi nenavadnimi življenjskimi odločitvami? V filmu Marta Frelih skupaj s sogovorniki išče odgovore tudi na ta vprašanja.

Ita o Iti
"Dokumentarni film Marte Frelih nam predstavi več pogledov na prvo jugoslovansko filmsko zvezdo," je v Kinotečniku povzela Urša Menart. "O njej spregovorijo filmski zgodovinarji, časopisni članki in kritike ter zadnji režiser, s katerim je snemala; najzanimivejši pa je prav pogled igralke same, ki jo spoznamo prek zasebnih pisem in intervjujev za javnost, ob katerih nimamo občutka, da gre za ikono nekega drugega časa, temveč se nam zdi, kot da poslušamo ambiciozno in moderno mlado žensko, za katero v nekem obdobju ni bilo nič nemogoče."

Pri filmu, ki je nastal v koprodukciji RTV Slovenija in Slovenske kinoteke ter s finančno podporo Slovenskega filmskega centra, je kot direktor fotografije in producent sodeloval Rado Likon, montažerka je bila Snježana Gazdić, glasbo pa je zložil Vojko Sfiligoj.