Že zdaj lahko v Riminiju v gradu Sismondo, nekdanjem gradu družine Malatesta, obiščete postavitev Fellini, nesmrtni genij. Razdeljena je v tri tematske sklope. V prvem je ob Fellinijevih filmih predstavljena zgodovina Italije od 20. do 80. let preteklega stoletja. Drugi del je posvečen Fellinijevim spremljevalcem, med katerimi je imela pomembno vlogo njegova žena, igralka Giulietta Masina. V tretjem sklopu je predstavljen projekt Fellinijevega muzeja v Riminiju, ki bo vrata za javnost odprl konec leta 2020.

Na razstavi je predstavljen doslej neobjavljen material iz arhiva v Riminiju: na ogled so risbe, kostumi, rekviziti in Fellinijeva pisma in fotografije, pa tudi prva različica scenarija za film Amarcord (1974). Ohranil se je tudi scenarij za film 8 1/2 (1963) – za razstavo ga je posodila italijanska scenaristka in režiserka Lina Wertmuller, ki je pri filmu sodelovala kot asistentka režije. Videti je mogoče tudi notne zapise priznanega skladatelja filmske glasbe Nina Rote, ki je napisal glasbo za številne Fellinijeve mojstrovine.

Razstava bo v Riminiju na ogled do 15. marca. Od aprila bo na ogled v rimskem Palazzu Venezia, nato bo gostovala še v Los Angelesu, Moskvi in Berlinu.

Veliko slovesnost ob jubileju v Riminiju načrtujejo za 20. januar 2020, natanko na 100. obletnico režiserjevega rojstva. Je pa v Riminiju že od začetka lanskega leta mogoče obiskati restavrirani kino Fulgor, kjer je Fellini sedel v očetovem naročju in videl prvi film v svojem življenju – to je bil Maciste all'inferno (1925), kot sam pove v svojih filmih Roma in Amarcord.

V gledališču Lo Spazio v Rimu bo od 21. januarja na sporedu predstava In viaggio con Fellini – Note, ricordi, sue fantasie, v kateri bo režiser in igralec Francesco Sala nastopil v vlogi Fellinija, ki pripoveduje o sebi in svojem ustvarjanju. Pozneje bo razstava gostovala še v Budimpešti, Amsterdamu in Varšavi.

Vrhunec praznovanja jubileja bo za konec leta 2020 načrtovano odprtje Fellinijevega muzeja v Riminiju. Muzej bodo uredili v gradu Sismondo, projekt pa je vreden 12 milijonov evrov.

Federico Fellini (1920–1993), rojen v Riminiju, se je sprva v Firencah posvečal risanju, v filmski svet je stopil, ko se je leta 1946 skupaj s še petimi avtorji podpisal pod scenarij filma Roberta Rossellinija Paisa. Samostojno je debitiral leta 1950 s filmom Varietejske luči, že leta 1953 pa je bil za film Postopači nagrajen na beneškem filmskem festivalu.

V zgodnejših delih je zaznati socialno kritičnost neorealizma, pozneje pa je v filme vključeval osebno perspektivo, polno avtobiografskih in psihoanalitičnih vložkov, ki jo je predstavljal z nadrealistično filmsko govorico.

Za svoja dela je prejel vrsto nagrad, poleg nagrad na festivalih v Cannesu in Benetkah tudi štiri oskarje za tujejezični film ter nekaj mesecev pred smrtjo leta 1993 še oskarja za življenjsko delo.