Pred današnjo podelitvijo bodo v srbski prestolnici prikazali dokumentarec režiserja Dragomirja Zupanca Ram za nekoliko slika (2005), posvečen ustvarjalnosti Karpa Godine, ter odprli fotografsko razstavo.

V Makedoniji leta 1943 rojeni Karpo Godina je prepoznaven po edinstveni filmski govorici, ki leži na preseku družbeno angažiranega izraza in svojevrstne filmske estetike. Že več kot tri desetletja prinaša igriv anarhičen duh poetiki in politiki filma, kjer se giblje med fikcijo in nefikcijo v svojih avantgardnih kratkih filmih iz 60. in 70. let ter v igranih filmih iz 80. in 90. let. Foto: SOJ RTV SLO/Darja Hlavka Godina
V Makedoniji leta 1943 rojeni Karpo Godina je prepoznaven po edinstveni filmski govorici, ki leži na preseku družbeno angažiranega izraza in svojevrstne filmske estetike. Že več kot tri desetletja prinaša igriv anarhičen duh poetiki in politiki filma, kjer se giblje med fikcijo in nefikcijo v svojih avantgardnih kratkih filmih iz 60. in 70. let ter v igranih filmih iz 80. in 90. let. Foto: SOJ RTV SLO/Darja Hlavka Godina

Kot še poroča spletni portal Danas, je za 7. december napovedana okrogla miza, na kateri bodo sodelovali slovenski in srbski filmski ustvarjalci in na kateri bodo predstavili publikacijo o opusu Karpa Godine.

Na programu so tudi njegovi kratki filmi ter dokumentarni film Karpopotnik (2013) režiserja Matjaža Ivanišina.

Filmski ter gledališki režiser, scenarist, montažer in direktor fotografije Karpo Godina se je rodil leta 1943 v Skopju. Sredi 60. let preteklega stoletja je posnel serijo kratkih eksperimentalnih filmov in z njimi uspešno gostoval po jugoslovanskih festivalih.

Leta 1968 je vstopil v svet profesionalne filmske produkcije, ko ga je Želimir Žilnik povabil k filmu Zgodnja dela (Rani radovi) kot direktorja fotografije, snemalca in montažerja. Film je zmagal na Berlinskem filmskem festivalu. Kot režiser, direktor fotografije, snemalec in montažer je leta 1980 posnel svoj prvi celovečerni film Splav meduze. Na AGRFT-ju je vrsto let poučeval najprej filmsko režijo, pozneje pa predmet z naslovom Filmska in TV-kamera.

Vsa najvišja priznanja že ima
Prejel je več kot 40 najpomembnejših domačih in tujih nagrad, med njimi Prešernovo nagrado za življenjsko delo leta 2006. Sedem let pozneje je prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, leta 2018, ko je bila tudi njegova retrospektiva v newyorški Momi, pa je prejel še Štigličevo nagrado Društva slovenskih režiserjev in režiserk za življenjsko delo. Istega leta mu je Mestna občina Ljubljana podelila Župančičevo nagrado za življenjsko delo. Leto pozneje pa mu je Združenje filmskih snemalcev Slovenije podelilo nagrado iris za življenjsko delo.

Dogajanje v filmu Splav meduze, ki je prepleten z elementi dadaizma in nadrealizma, je postavljeno v dvajseta leta v Vojvodino, glavni junakinji sta učiteljici, Slovenka Kristina in Srbkinja Ljiljana. Foto: Bergamo Film Meeting
Dogajanje v filmu Splav meduze, ki je prepleten z elementi dadaizma in nadrealizma, je postavljeno v dvajseta leta v Vojvodino, glavni junakinji sta učiteljici, Slovenka Kristina in Srbkinja Ljiljana. Foto: Bergamo Film Meeting

Kot je pisalo v utemeljitvi Štigličeve nagrade, so njegovi kratki filmi, kot so Piknik v nedeljo, Gratinirani možgani Pupilije Ferkeverk, Zdravi ljudje za razvedrilo in O ljubezenskih veščinah ali Film s 14441 sličicami, pa celovečerci Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj pomemben del slovenske, pa tudi evropske filmske dediščine. Prikazani so bili na večini najprestižnejših filmskih festivalov – Umetni raj med drugim tudi v uradnem programu Cannesa – in na mnogo retrospektivah po vsem svetu.

Med 8. in 11. decembrom bo Jugoslovanska kinoteka gostila že osme Dneve slovenskega filma, ki bodo srbskemu občinstvu med drugim predstavili Orkester Matevža Luzarja, Inventuro Darka Sinka, Prasico Tijane Zinajić in Dedek gre na jug Vincija Vogua Anžlovarja.