Foto: Slovenska kinoteka
Foto: Slovenska kinoteka

V prvih dveh desetletjih 21. stoletja se je področje ohranjanja in prikazovanja filmske dediščine drastično preoblikovalo. Produkcija, prikazovanje in restavriranje filmov ter refleksija o njih so danes v glavnem oziroma skoraj izključno stvar digitalnega.

Kinotečni zvezki je knjižna zbirka Slovenske kinoteke, posvečena velikanom filmske režije in pomembnim obdobjem v zgodovini svetovnega filma. Foto: Slovenska kinoteka
Kinotečni zvezki je knjižna zbirka Slovenske kinoteke, posvečena velikanom filmske režije in pomembnim obdobjem v zgodovini svetovnega filma. Foto: Slovenska kinoteka

Nekateri strokovni profili so postali zastareli, pojavili so se novi. Druge oblike umetnosti in zabave so prišle v središče kolektivnih sanj in razprav. Načela kuratorstva so prišla v navzkrižje z idejo dostopa. Pretakanje je prevzelo svet kot prevladujoči način izkušanja gibljivih podob, zasebni prostor pa je prekosil javni prostor kot osnovno prizorišče teh izkušenj.

Kaj je kinoteka? je zbirka esejev, ki skušajo razjasniti še nedokončane spremembe v širšem kontekstu kulturne zgodovine, pri čemer se osredotočajo na odgovornost filmskih arhivov in muzejev kot varuhov filmske dediščine, so zapisali v kinoteki.

Knjiga je, kot je v reviji Ekran zapisal Matevž Jerman, "dragocen prispevek k aktualni kritični filmski misli in ena tistih redkih strokovnih knjig, ki se mestoma bere kot leposlovje, mestoma kot filozofija, obenem pa se konsistentno in namensko – ter nemalokrat duhovito – poslužuje protislovij, s čimer razkriva kompleksno naravo lastne teme ter vabi k nenehnemu prevpraševanju dogmatskih prepričanj in h globoko etični drži".

Knjiga je v izvirniku izšla leta 2021 pod angleškim naslovom Scratches and Glitches, Observations on Preserving and Exhibiting Cinema in the Early 21. Century. V slovenščino jo je prevedla Maja Lovrenov.

Iz Slovenije prek ZDA v Avstrijo
Meden je programski vodja in kurator v Avstrijskem filmskem muzeju. Pred tem je deloval kot vodja programskega oddelka v Slovenski kinoteki v Ljubljani in kot kurator filmskega programa v Muzeju George Eastman v Rochesterju v državi New York.

Pomagal je pri ohranjanju in restavriranju številnih jugoslovanskih eksperimentalnih filmov. Deloval je tudi kot programski vodja Kinodvora, prvega art kina v Ljubljani, kot koordinator programa festivala Crossing Europe v Linzu, kot urednik znanstvene in akademske založbe Sophia v Ljubljani, kot glavni urednik KINA!, revije za film, poezijo in politiko ter kot ko-direktor Nitrate Picture Show – festivala ohranjanja filmov.

Filmske programe je kuriral na treh celinah. Režiral je več kot 20 dokumentarnih in eksperimentalnih filmov. Bil je tudi predavatelj.