V Kinodvoru želijo z letošnjimi dogodki ob zaznamovanju obletnic opozoriti na vlogo mestnega kina kot urbanega kulturnega, ustvarjalnega in medgeneracijskega družabnega središča. Foto: BoBo
V Kinodvoru želijo z letošnjimi dogodki ob zaznamovanju obletnic opozoriti na vlogo mestnega kina kot urbanega kulturnega, ustvarjalnega in medgeneracijskega družabnega središča. Foto: BoBo

To simbolno pomembno leto za filmsko kulturo v mestu je po mnenju ekipe Kinodvora dobrodošla priložnost za praznovanje, pa tudi za razmislek o dosežkih in načrtovanje prihodnosti, v katero ob letu obletnic stopajo z optimizmom.

Kinodvor in leto 2022 skozi številke
K tej pozitivni naravnanosti so pripomogli tudi lanski uspehi, ko so v Kinodvoru kljub ukrepom, ki so bili v veljavi do sredine aprila, presegli pričakovanja o številu gledalcev. Na projekcijah v kinodvoranah so jih namreč znova našteli več kot 100.000 – od tega več kot 33.000 v programu za mlada občinstva s filmsko vzgojo.

Leta 1935 je železničarsko kulturno društvo Sloga prevzelo kinematograf in ga upravljalo do leta 1946, ko so bili vsi kinematografi podržavljeni. Pod imenom Kino Sloga je deloval do začetka 90. let preteklega stoletja, ko so ga preimenovali v Kino Dvor. Kino Sloga je slovel po tem, da se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmeril v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino, piše na spletni strani Kinodvora. Foto: Arhiv Kinodvora
Leta 1935 je železničarsko kulturno društvo Sloga prevzelo kinematograf in ga upravljalo do leta 1946, ko so bili vsi kinematografi podržavljeni. Pod imenom Kino Sloga je deloval do začetka 90. let preteklega stoletja, ko so ga preimenovali v Kino Dvor. Kino Sloga je slovel po tem, da se je v zadnjem desetletju pred preimenovanjem preusmeril v prikazovanje filmov z erotično in pornografsko vsebino, piše na spletni strani Kinodvora. Foto: Arhiv Kinodvora

Med uspešnimi projekti navajajo tudi Film pod zvezdami, ki ga ta mestni kino pripravlja v sodelovanju z Ljubljanskim gradom in v sklopu katerega so prodali skoraj 16.500 vstopnic za oglede filmov na prostem. Slovenski celovečerec Prasica, slabšalni izraz za žensko Tijane Zinajić se ponaša z največjo gledanostjo v letu 2022, saj je dosegel kar 4000 ogledov.

Na drugem mestu je mnogokratno nagrajeni Trikotnik žalosti švedskega režiserja Rubena Östlunda, ki si ga je od konca novembra, ko je bil uvrščen na program, ogledalo več kot 3000 ljudi. (Film je še zmeraj na sporedu.)

Začetek pisanja zgodovine pred 100 leti
Zgodovina Kinodvora sega v leto 1923, ko so 15. oktobra odprli kino Ljubljanski dvor. To je bil prvi prostor, namensko projektiran kot kino, Ljubljana pa je z njim dobila razkošno kinogledališče, kakršna so v 20. letih preteklega stoletja gradili po vseh evropskih mestih.

Ne "zgolj" trije jubileji ...
V tem letu bodo zaznamovali obletnice še nekaterih drugih pobud in ustanov, ki so znatno prispevale k raznolikosti in vitalnosti filmske kulture v slovenski prestolnici. Januarja 1923 je v stavbi, kjer danes deluje Slovenska filharmonija, zaživel Kino Matica, julija 1963 pa je v dvorani na Miklošičevi ulici začela delovati Jugoslovanska kinoteka. Oktobra 2003 je Slovenska kinoteka v sodelovanju z ljubljansko občino in ministrstvom za kulturo odprla prvi art kino v Ljubljani, poimenovan Kinodvor. Pet let pozneje je mestna občina ustanovila Javni zavod Kinodvor, oktobra istega leta pa je začel delovati mestni kino Kinodvor.

Ducat najbolj gledanih filmov in razstava
Zaznamovanje letošnjih jubilejev bodo zagnali že v tem mesecu, in sicer z 12 projekcijami najbolj obiskanih filmov z rednega sporeda Kinodvora. Te filme, ki bodo v programu Za zamudnike na ogled vsako zadnjo nedeljo v mesecu, pa že napoveduje in predstavlja priložnostna razstava v galeriji kina. Kot prvi bo 29. januarja na ogled Lov danskega režiserja Thomasa Vinterberga, ki si ga je na skoraj 60 projekcijah ogledalo skoraj 5000 obiskovalcev.