Rust je 2. maja premiero doživel po kinematografih v ZDA. Foto: AP
Rust je 2. maja premiero doživel po kinematografih v ZDA. Foto: AP
Sorodna novica Tožilstvo Baldwinu očita neznosno vedenje, ki naj bi privedlo do smrti Halyne Hutchins

Neodvisni vestern Rust, ki ga spremlja tragična zgodba o smrti direktorice fotografije Halyne Hutchins, je v petek razmeroma po tiho prišel v ameriške kinematografe in filmski kritiki do njega niso kazali znakov usmiljenja. "Rojen iz nočne more", "preklet s smrtjo in škandalom", "v senci tragedije", "težko gledljiv" so le nekatere fraze, ki spremljajo naslove kritik filma v časopisih Associated Press, Hollywood Reporter in New York Times. Kontekst filma je neizogibno prepleten z zgodbo, ki je štiri leta potekala po sodiščih in ki so jo svetovni mediji redno spremljali. Zato ni čudno, da kritike še vedno preveva nelagoden občutek. "Med gledanjem toliko streljanja je težko pozabiti na streljanje," je za AP zapisala Jocelyn Noveck.

Ali da bi bilo bolje, da filma, v katerem v nesreči umre tako pomembna vloga, kot je direktorica fotografije, sploh ne bi videli? "Želim si, da ne bi nikoli napisal tega prekletega filma," je bil v intervjuju za Guardian jasen režiser Joel Souza, ki je bil ravno tako med ranjenimi v nesreči na snemanju. A Souza se je vseeno na željo družine pokojnice vrnil k snemanju in dokončal še preostanek filma, tako posvečenega Hutchins.

Napovednik za film Rust

Spomnimo, da je 42-letno Hutchins ubil naboj, ki je bil izstreljen iz pištole, ki jo je imel v rokah glavni igralec in producent filma Alec Baldwin. Pištola bi morala biti napolnjena s slepimi naboji, a so bili naboji pravi. Sodišče v ameriški zvezni državi Novi Mehiki je orožarko Hannah Gutierrez-Reed obsodilo na 18 mesecev zaporne kazni, Baldwin pa je bil (dvakrat) obtožen nenamernega uboja in se je izrekel za nedolžnega. Zgodba je epilog dobila na sodišču lani poleti, ko je bil primer proti Baldwinu nepričakovano ovržen zaradi "prikrivanja dokazov". Družini pokojne direktorice fotografije je Baldwin plačal poravnavo.

Sorodna novica Tri leta po tragični smrti snemalke bo premiera filma Rust novembra na Poljskem

A še preden je bil Baldwin oproščen, se je snemanje filma Rust nadaljevalo. Prizor, v katerem je bil izstreljen usodni strel, ni vključen v film, delo pokojne direktorice fotografije pa je prevzela Bianca Cline. Ironično, film po besedah režiserja govori ravno o posledicah nasilja in – čeprav je vestern – problematizira uporabo orožja. Svetovna premiera vesterna je bila novembra lani na mednarodnem festivalu Camerimage na Poljskem. Ob premieri je potekala tudi posebna razprava z ustvarjalci filma, a se večina ni udeležila premiere, tudi Baldwin je odpovedal udeležbo.

Souza je na premieri filma na Poljskem dejal, da je pri zaključku snemanja filma vztrajala družina pokojne direktorice fotografije. Tudi v promocijskem gradivu filma je navedeno, da prvotni producenti od filma ne bodo imeli finančne koristi in da pogoji poravnave niso javni, vendar je bilo razkrito, da bosta dobiček od filma prejela vdovec Matthew Hutchins (naknadno akreditiran kot izvršni producent) in njegov sin Andros.

V filmu glavni vlogi igrata Alec Baldwin kot Harlan Rust in Patrick Scott McDermott kot 13-letni deček Lucas. Foto: AP
V filmu glavni vlogi igrata Alec Baldwin kot Harlan Rust in Patrick Scott McDermott kot 13-letni deček Lucas. Foto: AP

Rust pripoveduje o 13-letnem dečku Lucasu, ki po smrti staršev v Wyomingu leta 1880 skrbi zase in za svojega mlajšega brata. Film se celo začne z nenamernim streljanjem, v katerem Lucas cilja volka, a ustreli gospoda, ki ga je želel kaznovati. Iz gotove smrti – saj je Lucas obsojen na obešanje – ga reši skrivnostni izobčenec Harlan Rust, ki ga igra Baldwin. Film govori o njunem nadaljnjem odnosu, a večina kritikov na tem mestu prej poudari izjemno fotografijo, akcijske prizore in moralne dileme kot pa igro in zgodbo.

"Gre za dobro narejen projekt, a zgodba o tako zapletenih likih bi nas morala spodbuditi k močnejšim občutkom, kar pa Rust le stežka doseže," je za Hollywood Reporter zapisala Lovia Gyarkye. "Gre za lep in gledljiv neodvisni umetniški vestern, postavljen v leto 1882, ki se spremeni v sentimentalen film medgeneracijskega prijateljstva. Vendar ne morem reči, da je film na koncu posebej dober," je bil po drugi strani jasen Owen Gleiberman za Variety.

Ali kot strne občutke ob filmu novinarka Manohla Dargis za New York Times: "Gre za zelo žalosten zaključek grozljive tragedije, ki bi jo bilo mogoče v celoti preprečiti."