Foto: Katja Goljat
Foto: Katja Goljat

Vse to se dogaja po zapletih pri črpanju proračunskih sredstev v letu 2020 in pandemiji covida-19, ki so močno otežili produkcijo filmov.

Rezultate razpisov za leto 2021 je na današnji novinarski konferenci predstavila direktorica SFC-ja Nataša Bučar. Poudarila je, da bo med igranimi celovečerci SFC tokrat prvič v zgodovini podprl tri prvence, pri čemer vsak prejme po 350.000 evrov. To so Fantasy režiserke Katarine Rešek – Kukle, ki bo izhajal iz njenega kratkega filma Sestre, Little Trouble Girls Urške Djukić, ki za zdaj še nima slovenskega naslova, in Noben glas po literarni predlogi Suzane Tratnik režiserke Ester Ivakič. Kot je dejala, so pričakovanja velika, saj so se projekti dolgo pripravljali, tudi na mednarodnih delavnicah.

Sorodna novica Kukla o zmagi na največjem festivalu kratkega filma na svetu: "Postavili smo se na zemljevid"

Poleg tega bo SFC podprl še štiri igrane celovečerne projekte v skupni vrednosti 1,78 milijona evrov: drugi celovečerec režiserke Urše Menart z naslovom Vse, kar je narobe s tabo, sodobni urbani mladinski film Blok 5 režiserja Klemna Dvornika, drugi celovečerec Darka Štanteta z naslovom Izgubljeni sin in projekt režiserja Borisa Jurjaševiča Elvis Škorc, genialni štor po literarni predlogi Janje Vidmar.

Na razpisih za leto 2021 so bili uspešni tudi štirje celovečerni dokumentarni projekti, ki prejmejo podporo v skupni vrednosti 185.800 evrov: Dežela šarplaninca režiserke Petre Seliškar, 2 brata, 2 sestri Mihe Čelarja, V tišini življenja Nine Blažin in Naša dediščina, ki ga bo režiral Dominik Mencej. Štirje animirani kratki filmi pa bodo prejeli podporo v skupni vrednosti 162.100 evrov.

V letošnjem letu bo padlo kar nekaj prvih klap novih slovenskih filmov, rekordno je tudi število filmov, ki gredo v distribucijo. Tako se je že začelo snemanje celovečernega igranega filma Opazovanje režiserja Janeza Burgerja, letos pa bodo predvidoma padle še prve klape igranih celovečercev Vzornik (Nejc Gazvoda), Poslednji heroj (Žiga Virc), Skriti ljudje (Miha Hočevar) in Odrešitev (Sonja Prosenc).

Nataša Bučar. Foto: Katja Goljat
Nataša Bučar. Foto: Katja Goljat

Za letos je predvidena distribucija desetih igranih celovečercev, od tega je šest prvencev. V januarju je slavnostno premiero v Cankarjevem domu doživel film Zastoj v režiji Vinka Möderndorferja, za marec je v Kinu Šiška napovedana distribucijska premiera filma Prasica, slabšalni izraz za žensko Tijane Zinajić. Predvidena je še distribucija filmov Inventura (Darko Sinko), Vesolje med nami (Rahela Jagrič Pirc), Dedek gre na jug (Vinci Vogue Anžlovar), Gajin svet 2 (Peter Bratuša), Jezdeca (Dominik Mencej), Kapa (Slobodan Maksimović), Moja Vesna (Sara Kern) in Ptičar (Robert Črnelč).

Slovenski teden filma bodo v novembru posvetili 50. obletnici smrti režiserja, scenarista in montažerja češkega rodu Františka Čapa, Festival slovenskega filma bo od 18. do 23. oktobra v Portorožu.

Sorodna novica Ob predlogu zakona o SFC-ju: "Slovenski film potrebuje prisotnost tistih, ki od filma živijo"

Nataša Bučar se je ozrla tudi nazaj na leto 2021 in spomnila na uspehe slovenskega filma v tujini. Med naslovi, ki so najvidneje promovirali slovenski filmsko ustvarjalnost v tujini, je izpostavila Inventuro režiserja Darka Sinka, kratki film Sestre, ki ga je režirala Katarina Rešek – Kukla, kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje Urške Djukić in kratki animirani film Steakhouse Špele Čadež.

Slovenski film ima letos na voljo 6,3 milijona evrov
Kot je še povedala direktorica SCF-ja, ima slovenski film letos na voljo 6,3 milijona evrov. Spomnila je na sklep odbora DZ-ja za kulturo iz leta 2018, da se morajo sredstva za film do leta 2022 povečati na 11 milijonov. Kot je še povedala, so leta 2018 razpolagali s 4,6 milijona evrov, kar pomeni, da so se sredstva sicer povečala, a so še vedno daleč od 11 milijonov.

"Uspehi dokazujejo, da imamo na nacionalnem filmskem področju ogromno potenciala. Če ga želimo v polnosti izkoristiti, moramo ponuditi ustrezno okolje, predvsem pa znatno povečati finančna sredstva, ki jih za film namenjamo v Republiki Sloveniji. Upam in želim si, da bo filmsko in avdiovizualno področje postalo gospodarska in kulturna prioriteta prihodnjega obdobja," je dejala direktorica SFC-ja.

Jasna Pintarič. Foto: Katja Goljat
Jasna Pintarič. Foto: Katja Goljat

Jasna Pintarič, ki skupaj z Levom Predanom Kowarskim vodi Bazo slovenskih filmov (BSF), pa je predstavila delovanje te spletne platforme.

Konec lanskega leta so BSF nadgradili s ponudbo filmov na zahtevo, prek sodelovanja s slovenskimi knjižnicami, Združenjem splošnih knjižnic in Institutom informacijskih znanosti – IZUM pa je članom partnerskih knjižnic omogočena knjižnična izposoja, tj. spletni ogled filmov.

Sorodna novica "Akcija Vsi (filmi) doma ne bi obstajala, če ne bi že leta prej razmišljali o možnosti izvedbe"

"Slovenski film bo prek knjižnic dosegel širši segment populacije in pridobil novo občinstvo, kar je še posebej pomembno za okolja, kjer ni lokalnih kinodvoran in je dostop do domače filmske produkcije omejen na redke ponovitve v rednem TV-sporedu ali na storitve na zahtevo," je med drugim povedala Jasna Pintarič.

V BSF-ju je trenutno dostopnih 339 slovenskih AV-del, 164 za izposojo v knjižnici ali proti plačilu za ogled in 175 prosto dostopnih. "V prvem letu delovanja želimo k sodelovanju pritegniti čim več splošnih knjižnic, privabiti uporabnike in omogočiti še več slovenskih filmov za ogled. Projekt sofinancira Ministrstvo RS za kulturo," je še povedala.