Eden najbolj priljubljenih protagonistov evropskega filma po drugi svetovni vojni je sodeloval v nekaterih najpomembnejših stvaritvah svetovne kinematografije, med drugim v Fellinijevih filmih Sladko življenje ter Osem in pol. Foto: Museo dell'Ara Pacis
Eden najbolj priljubljenih protagonistov evropskega filma po drugi svetovni vojni je sodeloval v nekaterih najpomembnejših stvaritvah svetovne kinematografije, med drugim v Fellinijevih filmih Sladko življenje ter Osem in pol. Foto: Museo dell'Ara Pacis
Razcvet je njegova filmska kariera doživela, ko je bil star 36 let, z vlogo mladega novinarja s podeželja, očaranega nad bliščem aristokracije in norih rimskih noči v Sladkem življenju. Foto: Museo dell'Ara Pacis
Marcello Mastroianni in Sophia Loren (1963)
Velikan italijanskega filma je vedno govoril, da je biti igralec ne le daleč od trpljenja, ampak tudi precej zabavno. "Pote zjutraj pridejo z limuzino, te odpeljejo v studio, pod roko ti dajo lepo dekle ... In temu rečejo poklic? Dajte, no!" Na fotografiji je Marcello s Sophio Loren. Foto: AP

V muzeju Ara Pacis v Rimu je na ogled razstava, ki predstavlja življenje in kariero italijanskega filmskega igralca Marcella Matroiannija (1924–1996). na enem mestu je zbranih okoli 600 fotografij, ki ponujajo vpogled v življenjsko zgodbo kultiviranega, elegantnega in umirjenega moškega ter obenem v 50 let zgodovine italijanskega filma.

Mastroianni se je rodil v kraju Fontana Liri kot kmečki sin. Med II. svetovno vojno je zbežal iz nemškega delovnega taborišča in se nato skrival. Leta 1945 je začel študirati ekonomijo v Rimu. Uveljavil se je kot gledališki igralec pod režijskim vodstvom Luchina Viscontija.

V filmih je na začetku upodabljal mlade, romantične lepotce, kasneje pa ležerne, kultivirane moške iz visoke družbe.

Razstavo uvedejo podobe igralcev, med njimi Garyja Coopra in Clarka Gabla, pa tudi akterjev, ki so soustvarili zgodovino italijanskega filma, kot so bili Vittorio De Sica, Aldo Fabrizi in Anna Magnani.

V nadaljevanju obiskovalci skozi ikonične podobe dobijo vpogled v Mastroiannijeve številne filme, še posebej sta izpostavljena filma Federica Fellinija Sladko življenje iz leta 1960 ter Osem in pol iz leta 1963.

Med njegovimi pomembnejšimi filmi so sicer še Bele noči (1957), Ločitev po italijansko (1961), Poroka po italijansko (1964), Včeraj, danes jutri (1964), Poseben dan (1977), Velika požrtija (1973), Ginger in Fred (1985) ter Pret-a-porter (1994).

Fotografije osvetljujejo igralčev posebni odnos do Fellinija in tudi do drugih režiserjev, denimo Maria Monicellija, Dina Risija, Alessandra Blasettija, ki je prvi Mastroiannija zasedel skupaj s Sophio Loren, in Luigija Comencinija. Predstavljene pa so tudi gledališke produkcije, v katerih je nastopal.

Na razstavi, ki bo na ogled do 17. februarja, je mogoče prek fotografij spoznati tudi igralčevo otroštvo v ruralnem predelu Lazia ter njegovo družino, tudi hčerki Chiaro in Barbaro.

Dvakrat snemal tudi v Sloveniji
Dvakrat se je Mastroianni delovno mudil tudi v Sloveniji: leta 1957 so snemali film Kruh in sol režiserja Františka Čapa, v katerem sta igrala tudi Mila Kačič in Stane Sever, leta 1969 oz. 1970 pa je bil pri nas posnet del filma Sončnice, v katerem je igral s Sophio Loren.

Prejel je številne nagrade. Trikrat je bil nominiran za oskarja, prejel dva zlata globusa in bil dvakrat nagrajen za najboljšo moško vlogo na filmskem festivalu v Cannesu.