Na sobotni podelitvi festivalskih odličij je nagrado za najboljši dokumentarec osvojil film No Other Land, ki popisuje sistematičen izbris palestinskih vasi na Zahodnem bregu. Nagrado sta skupaj na odru prevzela oba režiserja, izraelski novinar Juval Abraham in palestinski filmski ustvarjalec Basel Adra. Adra je v svojem govoru poudaril, da "težko proslavlja, medtem ko ljudi v Gazi masakrirajo in koljejo", ter pozval Nemčijo, naj prekine izvoz orožja v Izrael.
Abraham je nato ostro obsodil izraelski "sistem apartheida", zaradi katerega njegov palestinski kolega nima volilne pravice in pravice svobodnega gibanja, pa čeprav živita samo pol ure eden od drugega. Tudi Abraham je svoj govor zaključil s pozivom k premirju ter k "politični rešitvi, ki bi naredila konec okupaciji".
To je bil samo eden od številnih trenutkov v slavnostnem večeru, ko so filmski ustvarjalci in nagrajenci izrazili svojo solidarnost s Palestinci. Pomor, ki ga je 7. oktobra lani zagrešil Hamas, je bil omenjen enkrat – v uvodnem govoru sodirektorice festivala Mariëtte Rissenbeek, ki je pozvala k izpustitvi talcev.
Kako točno naj bi vodstvo Berlinala, ki sicer ves čas poudarja odprtost za različna mnenja, nadziralo izjave nagrajencev, kritiki doslej še niso predlagali.
V Nemčiji, kjer politika brezkompromisno podpira izraelsko stran konflikta, so funkcionarji hiteli obsojati zaključno slovesnost Berlinala in se od nje distancirati. Konservativni berlinski župan Kai Wegner je govore na zaključni slovesnosti opisal kot "neopravičljivo relativiziranje". "Vsa odgovornost na hudo trpljenje v Izraelu in v Gazi je na strani Hamasa," je objavil na omrežju X.
Pozivi k odstopu ministrice
Čeprav nagrajence festivala izberejo neodvisne žirije filmskih ustvarjalcev in strokovnjakov, je politična opozicija odgovornost za sobotne govore pripisala tudi nemški zvezni komisarki za kulturo Claudii Roth iz Zelene stranke. Bavarski državni kancler Florian Herrmann (CSU) je pozval k njenemu odstopu, v Svobodni demokratski stranki (FDP) pa so predlagali, da naj bi državno financiranje festivala ukinjeno. (Država je letos za Berlinale prispevala 12,9 milijona evrov, kar je približno tretjina festivalskega proračuna.)
Se da ploskati "polovično"?
Claudia Roth se je ta teden odzvala z izjavo za javnost, v kateri je govore na zaključni slovesnosti opisala kot "šokantno enostranske" in "obarvane z globokim sovraštvom do Izraela" ter poudarila, da izpust omembe Hamasovega terorističnega napada "ni dopusten".
A to še ni pomenilo konca njenih težav: posnetek zaključne proslave namreč razkriva, da sta tako Roth kot Wagner ploskala zahvalnemu govoru avtorjev filma No Other Land.
Ministrica je nato z objavo na omrežju X skušala pojasniti, da je bil njen aplavz "namenjen judovsko-izraelskemu novinarju in režiserju Juvalu Abrahamu, ki zagovarja politično rešitev in miren soobstoj v regiji".
Zvezni minister za pravosodje Marco Buschmann (FDP) meni, da je filmski festival utrpel "resno škodo, ker je antisemitizem ostal brez ugovora", je povedal za časopis Funke Mediengruppe.
Predsednik Centralnega sveta Judov Josef Schuster je v torek za časopis Jüdische Allgemeine izjavil, da so zahteve po odstopu Claudie Roth pustile "mlačen priokus". Hkrati se je vprašal, ali ima ministrica "sploh kakšen vpliv na kulturno politiko v državi". Pozval je k financiranju kulture, ki je kritična do antisemitizma. "Judje smo naveličani tega, da se moramo vedno zadovoljiti z besedami in obljubami," je povedal.
Protiizraelske izjave niso sinonim za antisemitizem
V razpravi je bilo slišati tudi svarila pred lažnimi pričakovanji. "Ni konstruktivnih idej, kako se spopasti s situacijo. Gre le za vodenje nekakšne simbolne politike," je v torek za radijsko postajo Bayern 2 povedal direktor izobraževalnega centra Anne Frank Meron Mendel. "Če nam je to všeč ali ne, se moramo naučiti prenašati takšne razprave," pa je povedal za DPA.
Mendel na Berlinalu sicer ni zaznal antisemitizma. "Lahko govorimo o protiizraelskih in enostranskih izjavah, ne pa o antisemitski retoriki," je poudaril izraelsko-nemški publicist na radiu Bayerischer Rundfunk. Glede kritik politikov pa meni, da je šlo le za "nabiranje političnih točk in za vodenje nekakšne simbolne politike".
Mirjam Wenzel, direktorica Judovskega muzeja v Frankfurtu, je za revijo Politik & Kultur menila, da je treba vprašanje ustreznih ukrepov za preprečevanje in omejevanje antisemitizma v kulturnem sektorju "obravnavati v okviru celotne družbe". Med drugim oblikovalcem kulturne politike svetuje, naj bolje koordinirajo sredstva in odgovornosti za izobraževalno delo, kritično do antisemitizma.
Zavzela se je tudi, da "naraščanja antisemitizma v kulturnem sektorju ne bi smeli omejevali z dodatnimi ukrepi, temveč bi morali zagotoviti dodatna sredstva za nadaljnje usposabljanje vodstvenega osebja v kulturnih ustanovah, da bi okrepili njihovo kritično presojo antisemitizma".
Minister za pravosodje Buschmann ob tem meni, da je kazensko pravo glede antisemitskih izjav ustrezno: kazenska presoja incidentov je stvar pristojnih tožilstev in sodišč.
Napovednik za nagrajeni dokumentarec No Other Land:
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje