Sorodna novica Mohamad Rasoulof po obsodbi na zapor in bičanje naskrivaj zapustil Iran

Rasoulofa je Iran za njegov opus in izjave – izrecno je kritičen do sistemskega zatiranja protestov in nasilja države nad svojimi prebivalci – od leta 2017 že večkrat "nagradil" z nizom zapornih kazni, prepovedi dela, omejitev potovanja in zasegom potnega lista. Odločitev za odhod za režiserja vseeno ni bila lahka, pravi: za seboj je potegnila zelo tvegan pobeg čez hribovito mejno ozemlje, pa seveda tudi življenje v izgnanstvu.

Tvegal veliko več kot bankrot
Dva tedna po mukotrpnem potovanju (čez mejo je moral bežati peš) je Rasoulof v Cannes prispel z dokončanim novim celovečercem. In če so letos leitmotiv festivala slavospevi veteranskim režiserjem, ki so za svoje umetniške vizije zastavili lasten denar (sama sta se financirala F. F. Coppola in Kevin Costner), pa je za Seme svete fige tvegal še veliko več – lastno življenje.

"Še veliko zgodb imam, ki jih hočem povedati, veliko filmov, ki jih hočem posneti," je v četrtek režiser povedal pred zbranimi novinarji v Cannesu. "To me je prepričalo, da moram zapustiti Iran. Moral sem nadaljevati svoje poslanstvo. Prepričan sem, da je moje poslanstvo v tem, da do občinstev po svetu pripeljem te zgodbe, iranske zgodbe. To je moj načrt za prihajajoča leta."

Favorit za zlato palmo
V soboto, dan po uradni premieri Semena svete fige, se bo festival v Cannesu sklenil s podelitvijo nagrad; Rasoulofov film velja za enega od favoritov za zlato palmo. Film je postavljen v čas vsesplošnih protestov v Iranu leta 2022; režiser je vanj vpletel posnetke resničnega dogajanja na ulicah, dokumentiranega s pametnim telefonom. Zgodba spremlja dinamiko štiričlanske družine, ki je ponotranjila politični nemir v svoji okolici; oče, ki sicer dela v pravosodnem sistemu, je postopoma vse bolj sumničav do svoje žene in hčera.

Film odpira razmislek o sodobnem Iranu: Rasoulof je portret družbe namenoma izrisal v intimnem kontekstu družinskega življenja in tako izpostavil kontrast med javnim nastopom in zasebnimi življenji v državi. "Zelo očitno nasprotje obstaja med tem, kar govorijo, za kar mislijo da verjamejo, in med resničnostjo njihovih življenj."

To protislovje je Rasoulof za zbrane v Cannesu tudi ilustriral s primerom. Pred dvema letoma, ko je prestajal zaporno kazen, je v zaporu hudo zbolel. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so se ob njegovi postelji 24 ur na dan izmenjavali stražarji. Kljub temu pa je vse silno zanimala njegova mednarodno nagrajevana uspešnica Zlo ne obstaja (2020), ki je v Iranu prepovedana, tematizira pa – kazenski sistem.

"Vsak večer sem moral gledati Zlo ne obstaja," je povedal v smehu. "Tako veseli so bili, da so v družbi režiserja. Vedeli so, da sem posnel film o zaporniških čuvajih, zato so ga hoteli videti. Našli so neki USB-ključ in tako ob večerih nisem imel nobene besede okrog tega, kateri film bo na sporedu."

Bolj kot stroj ga zanimajo posamezna kolesca
Seme svete fige je posnel v Iranu, a na skrivaj ter z zelo majhno ekipo in igralsko zasedbo. Nekateri od njegovih igralcev so prav tako že zapustili domovino; druge sodelavce so oblasti odvlekle na zaslišanja. Pri direktorju fotografije so izvedli racijo v pisarni.

Režiserjevo zanimanje že vso kariero ostaja enako: pripovedovati hoče zgodbe o človekovih pravicah "oziroma o odsotnosti teh v okolju, v katerem živim". "Kar je pri tem zadnjem filmu drugače, je to, da sem se na neki način bolj približal obravnavani temi. Bolj nazoren sem, zadnje čase me ne zanima toliko sistem ali vlada. Ne opazujem več strukture, pač pa ljudi, ki to strukturo držijo pokonci in ji omogočajo delovanje – mentaliteto teh ljudi, njihove razloge."

Čeprav svet njegovega novega filma še ni videl, pa ima sam že načrte za naslednjega. Lotil se bo animiranega filma o sodobnem iranskem pisatelju. "Moje zgodbe so zgodbe o Iranu, a ne v geografskem smislu. Zato lahko delam kjer koli. Ni se mi treba vrniti v Iran, da bi pripovedoval iranske zgodbe."