Muzej slovenskih filmskih igralcev je dom našel v Škrateljnovi domačiji z zasnovo iz 17. stoletja, ki je primer tradicionalne kraške arhitekture. Poleg stanovanjske zgradbe, Škrateljnove hiše, domačijo sestavljata še hlev in hram s skednjem. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče - borjač. Foto: Miran Kambič
Muzej slovenskih filmskih igralcev je dom našel v Škrateljnovi domačiji z zasnovo iz 17. stoletja, ki je primer tradicionalne kraške arhitekture. Poleg stanovanjske zgradbe, Škrateljnove hiše, domačijo sestavljata še hlev in hram s skednjem. Vse tri objekte povezuje veliko notranje dvorišče - borjač. Foto: Miran Kambič
Igralka Majda potokar, nosilka Borštnikovega prstana 1985, štiri desetletja članica ljubljanske Drame, se je vtisnila v trajen spomin številnih generacij s svojimi raznovrstnimi odrskimi liki, kot so bili Micka v Kranjskih komedijantih, Elektra v Orestijadi, Kordelija v Kralju Learu, Gertruda v Hamletu, Rachel v Živite kot svinje, Ana v Dnevniku Ane Frank, Izabela v Milo za drago, Tereza v Talcu, Margareta v Kralj umira in vrsta drugih. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo pa je izpričala tudi na filmu - od prvega celovečernega slovenskega filma Na svoji zemlji leta 1948, prek Samorastnikov, filmov Ne joči, Peter, Rdeče klasje, To so gadi, Ko zorijo jagode, Trije prispevki k slovenski blaznosti do Umetnega raja in Triangla.
Igralka Majda Potokar, nosilka Borštnikovega prstana 1985, štiri desetletja članica ljubljanske Drame, se je vtisnila v trajen spomin številnih generacij s svojimi raznovrstnimi odrskimi liki, kot so bili Micka v Kranjskih komedijantih, Elektra v Orestijadi, Kordelija v Kralju Learu, Gertruda v Hamletu, Rachel v Živite kot svinje, Ana v Dnevniku Ane Frank, Izabela v Milo za drago, Tereza v Talcu, Margareta v Kralj umira in vrsta drugih. Svojo izredno igralsko nadarjenost in umetniško ustvarjalno silo pa je izpričala tudi na filmu - od prvega celovečernega slovenskega filma Na svoji zemlji leta 1948, prek Samorastnikov, filmov Ne joči, Peter, Rdeče klasje, To so gadi, Ko zorijo jagode, Trije prispevki k slovenski blaznosti do Umetnega raja in Triangla.
V utemeljitvi Plečnikove nagrade Savelli za prenovo Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači  je še zapisano, da nagrajena rešitev lahko predstavlja model, kako lokalna okolja s strokovnim pristopom in kulturnimi vsebinami, ki izhajajo iz lastnega prostora, spodbudijo vsebinsko in notranjo revitalizacijo celotnega kraja.
V utemeljitvi Plečnikove nagrade savelli za prenovo Škrateljnove domačije v Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači je še zapisano, da nagrajena rešitev lahko predstavlja model, kako lokalna okolja s strokovnim pristopom in kulturnimi vsebinami, ki izhajajo iz lastnega prostora, spodbudijo vsebinsko in notranjo revitalizacijo celotnega kraja. Foto: Miran Kambič
V Divači odprli Muzej slovenskih filmskih igralcev

Muzej je poleg razstave o prvi slovenski filmski zvezdi Iti Rini dom tudi stalni razstavi o slovenskih filmskih igralcih. Odprtje novega muzeja je bilo združeno s tradicionalno prireditvijo Poklon, ki je letos posvečena Majdi Potokar.

Muzej urejen v nekdanjem hlevu
Muzej je v Škrateljnovi domačiji postavila Slovenska kinoteka v sodelovanju z občino Divača. Direktor kinoteke Ivan Nedoh je na tiskovni konferenci povedal, da gre za osrednjo muzejsko predstavitev zgodovine slovenskega filma in spomina na življenje in delo slovenskih filmskih igralcev.

Muzejski kompleks je sestavljen iz treh arhitekturnih sklopov. V nekdanjem hlevu je urejen muzej, v hramu je multimedijska dvorana, ki bo v nadaljevanju služila kot prostor za najrazličnejše prireditve. Pritličje hiše, kjer v nadstropju domuje razstava o Iti Rini, je preurejeno v informacijski prostor celotnega kompleksa, prostor med objektom muzeja in večnamensko dvorano pa v letni kino. Notranje dvorišče ali borjač in ostale zunanje površine so namenjene druženju, je povedal direktor občinske uprave občine Divača Iztok Felicjan.

Poklon Potokarjevi ob desetletnici smrti
Stalna razstava slovenskih filmskih igralcev v dveh nadstropjih nekdanjega hleva na nekaj več kot 300 kvadratnih metrih po besedah avtorice in kustosinje kinoteke Lilijane Nedič obsega celotno obdobje slovenskega celovečernega filma - od leta 1931 do leta 2010 - in pripoveduje tako o nastajanju filmske vloge kot o skrivnostih filmske igre. Dodala je, da razstava vsebuje veliko muzealij, vizualnega materiala in odlomkov iz filmov. Nekatere razstavljene predmete so darovali sami igralci.

Program ob odprtju muzeja se bo začel s poklonom Majdi Potokar ob letošnji desetletnici njene smrti. Izšla je tudi monografija, v kateri je Nerina T. Kocjančič osvetlila filmski in televizijski opus Potokarjeve. Slavnostnim govornikom, med katerimi bo tudi ministrica za kulturo v odstopu Majda Širca, bodo sledile filmske zgodbe Poldeta Bibiča in Ivanke Mežan, ob koncu pa se bodo še enkrat spomnili Potokarjeve s projekcijo filma Samorastniki.

Za muzej je največ prispevala Norveška
Občina Divača je že leta 1998 obnovila Škrateljnovo hišo, kinoteka pa v njej postavila razstavo o Iti Rini. Takrat se je tedanjemu direktorju kinoteke Silvanu Furlanu porodila ideja, da bi, kot je povedal Felicjan, ta muzejček v enem nadstropju nadgradili z obnovo celotne domačije. V ta namen so leta 2002 organizirali arhitekturno delavnico za študente Fakultete za arhitekturo pod vodstvom profesorja Vojteha Ravnikarja. Izbran je bil projekt Ernesta Milčinoviča, Teje Savelli in Matjaža Bolčine, ki so letos za prenovo domačije prejeli Plečnikovo nagrado.

Nato je projekt ministrstvo za kulturo uvrstilo v nacionalni program za kulturo 2004-2008, občina, ki je bila zgolj četrtinski lastnik, pa je začela z odkupom zemljišč. Leta 2008 je občina kandidirala za sredstva Norveškega finančnega mehanizma, ki so bila leto pozneje tudi odobrena. Obnova se je začela leta 2009 in zaključila julija lani, sledilo je opremljanje prostorov in postavljanje stalne razstave.
Projekt prenove domačije je bil sprva ocenjen na 1,45 milijona evrov, zaradi nepredvidenih del pa se je njegova končna vrednost ustavila pri 2,03 milijona evrov. Največ, dobrih 1,23 milijona evrov, je prispevala Kraljevina Norveška prek Norveškega finančnega mehanizma, preostanek pa sta zagotovili občina in ministrstvo za kulturo.

V Divači odprli Muzej slovenskih filmskih igralcev