Prvi slovenski diplomant prestižne praške filmske akademije FAMU prejme nagrado za prispevek k slovenskemu filmu in filmski dediščini.
Nagrada za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti je bila do letos imenovana nagrada Metoda Badjure, s preimenovanjem nagrade pa so želeli poudariti spregledani prispevek filmske režiserke in montažerke Milke Badjura ter na vsebinski ravni znova združiti najpomembnejša slovenska filmska ustvarjalca. Nagrado bodo podelili 3. oktobra v Avditoriju Portorož na slovesnosti ob odprtju 26. Festivala slovenskega filma Portorož.
Rado Likon je v 70. letih 20. stoletja z režisersko generacijo, ki je vključevala Rajka Grlića, Lordana Zafranovića, Gorana Paskaljevića, Gorana Markovića in Emirja Kusturico, radikalno spremenil jugoslovanski film. S svojo izobrazbo se je vpisal med izurjene direktorje fotografije, ki so popeljali slovenski film v novo smer.
Likon se je rodil leta 1949 v Ljubljani. Po magisteriju iz filmske in televizijske kamere na FAMU se je takoj vključil v profesionalno produkcijo slovenskega filma. Njegovo delo se razteza v dve časovni obdobji – klasično filmsko snemanje na trak in sodobno digitalno produkcijo. V vlogi direktorja fotografije je sodeloval pri več kot 70 filmih – celovečercih, kratkih filmih, dokumentarcih ter televizijskih delih.
V slovenskem celovečernem filmu je pečat direktorja fotografije pustil v filmih, kot so Poletje v školjki I in II, Leta odločitve, Razseljena oseba in Christophoros. Med televizijskimi deli izstopata nadaljevanki Primož Trubar in Julius Kugy, v katerih je s svetlobno atmosfero očaral gledalce ter ustvaril pristno vzdušje slovenskega visokogorja. Likon je svojo vsestranskost pokazal tudi na področju lutkovnega filma, zlasti s priljubljenimi Zverinicami iz Rezije.
Njegova discipliniranost in ustvarjalnost sta ključna pri zapletenih posnetkih, ki segajo od igre svetlobe in sence do dinamičnih posnetkov, pri katerih kamera prečka snemalno os in ujame igralce z različnih zornih kotov. Likon je mojster ustvarjanja umetniških posnetkov, ki zajemajo pokrajine, običaje ter obraze slovenskih ljudi. Njegova filmska fotografija je vedno sovpadala s pripovedjo, ne glede na temo ali tehniko snemanja, njegov vpliv pa se je razširil tako na kinematografsko kot televizijsko občinstvo.
Tudi cenjen pedagog
Posebej dragoceno je tudi Likonovo pedagoško delo. Kot predavatelj na AGRFT-ju in kot pedagog videotehnike na VŠU-ju v Novi Gorici je delil svoje znanje in izkušnje s številnimi generacijami filmskih ustvarjalcev ter sodeloval z njimi kot mentor in član Združenja filmskih snemalcev (ZFS). Njegova zavezanost ohranjanju filmske dediščine se kaže v njegovem zavzetem sodelovanju pri restavriranju in digitalizaciji slovenskih filmov. S tem ne poglablja le svojega razumevanja in povezanosti s filmsko umetnostjo, temveč predvsem pomembno prispeva k ohranjanju naše bogate filmske dediščine in ima zato izjemen nacionalni pomen, preberemo v utemeljitvi nagrade.
Letošnjo žirijo so sestavljali ...
Nagrajenca je izbrala strokovna komisija v sestavi Špela Čadež, Andrej Košak, Lija Pogačnik, Sonja Prosenc in Milena Zupančič. Festival slovenskega filma Portorož bo potekal med 3. in 8. oktobrom.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje