V Slovenski kinoteki so v nedeljo zvečer poleg tega prikazali tudi njen celovečerni dokumentarec iz leta 2012, V deželi medvedov, v katerem spregovori o izkoriščanih in pogosto neplačanih gradbenih delavcih iz BiH-a.

Nika Autor v filmu V deželi medvedov sledi izkušnji mladega delavca, Armina Salihovića, in njegove družine ter prijatelja Esada in drugih sodelavcev. V Slovenijo so prišli kot delavci v gradbeništvu, saj jih je tu primanjkovalo, nato pa so presenečeno začeli odkrivati, da je tudi dežela, v kateri naj bi bile delavske pravice jasno opredeljene in zaščitene, daleč od tega, kar je zapisano v predpisih in pogodbah. Foto: FDF
Nika Autor v filmu V deželi medvedov sledi izkušnji mladega delavca, Armina Salihovića, in njegove družine ter prijatelja Esada in drugih sodelavcev. V Slovenijo so prišli kot delavci v gradbeništvu, saj jih je tu primanjkovalo, nato pa so presenečeno začeli odkrivati, da je tudi dežela, v kateri naj bi bile delavske pravice jasno opredeljene in zaščitene, daleč od tega, kar je zapisano v predpisih in pogodbah. Foto: FDF
Sorodna novica Nika Autor: Dalj časa sem beležila izgubljene čevlje v gozdovih na meji EU-ja. Na stotine jih je.

Srhljiva aktualnost deset let starega dokumentarca
V deželi medvedov gledalec prek individualne zgodbe nekdanjega gradbenega delavca iz BiH-a in poznejšega aktivista Armina spoznava univerzalno zgodbo o izkoriščanih gradbenih delavcih iz BiH-a. Ti so v Sloveniji delali za mizerno plačilo ali še to ne, bivali v človeka nedostojnih razmerah in bili ujeti v kruti svet izkoriščanja, kjer šteje zgolj dobiček, ustvarjen na račun brezpravnih, ki si, kot pove v filmu eden od njih, želijo predvsem, da bi imeli pravico biti ljudje.

Več kot desetletje pozneje gledalcu današnjega dne film prinese tudi neizogibno spoznanje, da se v letih, ki so sledila, za tuje delavce ali migrante tukaj in zdaj kaj bistveno na bolje ni spremenilo.

Kot je leta 2012 razmere opisal Armin: ne gre samo za izkoriščanje, sam sistem je vzpostavljen tako, da ne dovoli izhoda iz začaranega kroga, kjer delavci garajo vse dneve, a hkrati ne zaslužijo dovolj za normalno preživetje in obtičijo brez možnosti za odhod drugam. Nekaterim je ob razblinjeni podobi obljubljene dežele preostala zgolj vrnitev v BiH, kar je izkusil tudi Armin sam.

Že v uvodu se gledalca dotakne Arminova pripoved, da se je ob svojem drugem poskusu prihoda v Slovenijo najbolj bal, da bo znova lačen. Prav lakota je bila razlog za njegovo vrnitev v BiH po prvem prihodu v Slovenijo, kjer je za pol leta garanja dobil le dvomesečno plačo in na koncu ostal brez centa.

Nedeljske projekcije V deželi medvedov se je poleg režiserke udeležil tudi protagonist filma Armin, ki je bil, kot je povedala Autor, pobudnik za nastanek filma. Armin ocenjuje, da se V deželi medvedov dotika travme opeharjenih delavcev, ki je prisotna še danes.

Mladinske delovne akcije so bile sestavni del socialistične Jugoslavije, kjer je njihovo prostovoljno delo prispevalo k realizaciji ključnih infrastrukturnih projektov, kot so železnice, mostovi, predori in tovarne. Med njimi je bila tudi železnica Šamac–Sarajevo, zgrajena leta 1947. V vojni vihri devetdesetih je bila železnica poškodovana, z Daytonom presekana na pol, njeni vitalni deli pa privatizirani. Zadnji vlak Šamac–Sarajevo je odpeljal leta 2011. Danes tračnice uporabljajo ljudje na poti v obljubljeno prihodnost, kar Autor obravnava v filmu Obzornik 424 – Sončne proge. Foto: Jošt Franko
Mladinske delovne akcije so bile sestavni del socialistične Jugoslavije, kjer je njihovo prostovoljno delo prispevalo k realizaciji ključnih infrastrukturnih projektov, kot so železnice, mostovi, predori in tovarne. Med njimi je bila tudi železnica Šamac–Sarajevo, zgrajena leta 1947. V vojni vihri devetdesetih je bila železnica poškodovana, z Daytonom presekana na pol, njeni vitalni deli pa privatizirani. Zadnji vlak Šamac–Sarajevo je odpeljal leta 2011. Danes tračnice uporabljajo ljudje na poti v obljubljeno prihodnost, kar Autor obravnava v filmu Obzornik 424 – Sončne proge. Foto: Jošt Franko
Sorodna novica Dokumentarci Nike Autor o rezilni žici: "sramotni spomenik sramotnim časom"

Iskrenost je predpogoj
O tem, kako si za svoje dokumentarce pridobi zaupanje ljudi, predvsem tistih, ki so se znašli v nezavidljivih razmerah, je Autor povedala, da je zanjo pomembno, da si vzame čas, da takoj iskreno pove, zakaj je tam in kaj želi narediti, ter da še preden se loti zgodbe s kamero, že prej obstaja prijateljstvo ali povezava, kar je bilo tudi v primeru Armina.

Autor se je danes tudi spominjala, da je premiera filma V deželi medvedov leta 2012 naletela na zelo močne čustvene odzive. Danes sicer ocenjuje, da je bil njen pristop do nastanka samega filma poleg iskrenosti tudi naiven. Pri ustvarjanju dokumentarnih filmov ji sicer ustrezajo zelo različni pristopi in oblike, je povedala.

Nika Autor je študirala slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Po študiju v Ljubljani je opravila doktorski študij na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Ukvarja se z raziskovanjem dokumentarnih ustvarjalnih praks s poudarkom na formi filmskega eseja, videoinstalacije in fotografije. Preučuje teme, povezane z migracijami, pravicami delavk in delavcev in politiko spomina.

Njena dela so bila prikazana v številnih muzejih, galerijah in na festivalih doma in v tujini, zanje pa je prejela tudi številne nagrade in priznanja. Je soustanoviteljica Obzorniške fronte, kolektiva ustvarjalcev s področja filmske, vizualne in politične teorije ter umetnosti. Leta 2017 je zastopala Slovenijo na 57. umetnostnem bienalu v Benetkah.